Britanska laburistična vlada tarča kritik zaradi nove definicije islamofobije

Bangladeški preiskovalci so vložili uradne obtožnice proti 17 osebam, ki jih bremenijo umora študentskega voditelja Šarifa Osmana Hadija. Po navedbah tamkajšnje policije je bil napad politično motiviran, pri čemer so kot glavne organizatorje in izvajalce zarote izpostavili podpornike stranke Awami League. Hadi, ki je veljal za vplivnega študentskega aktivista, je bil žrtev maščevanja, ki so ga po trditvah policije načrtovali v omenjeni stranki. Preiskava je pokazala, da je šlo za premišljeno dejanje, usmerjeno proti političnim nasprotnikom v času napetih družbenih razmer v državi. Obtožnica podrobno opisuje vlogo posameznih osumljencev pri izvedbi umora, ki je v Bangladešu sprožil buren odziv javnosti. Policija poudarja, da zbrani dokazi potrjujejo neposredno vpletenost lokalnih struktur Awami League pri naročilu in izvedbi tega nasilnega dejanja, ki še dodatno poglablja politični razkol v državi.

Britanski parlament je 14. januarja 2024 razpravljal o predlaganem dopolnilu k zakonu o javnem redu iz leta 2023, ki bi objekte s področja ved o življenju, vključno s farmacevtskimi obrati in centri za testiranje na živalih, uvrstil med ključno nacionalno infrastrukturo. Predlog bi policiji omogočil širša pooblastila za omejevanje shodov, organizatorjem in udeležencem protestov v bližini teh lokacij pa bi grozilo do 12 mesecev zaporne kazni. Kritiki opozarjajo, da je zakon napisan nejasno in široko, kar bi lahko vplivalo na raznolike oblike protestov, od tistih proti testiranju na živalih do shodov za dostop do zdravil. Znotraj poslanskih vrst, predvsem med laburisti, se je oblikoval precejšen upor proti uporabi sekundarne zakonodaje za širjenje policijskih pooblastil. Okoli 50 poslancev je napovedalo glasovanje proti dopolnilu, saj menijo, da takšen postopek onemogoča ustrezno parlamentarno presojo in javno posvetovanje. Zagovorniki človekovih pravic poudarjajo, da gre za nadaljevanje trenda krčenja prostora za mirno izražanje mnenj, ki se je v Združenem kraljestvu stopnjevalo v zadnjih dveh letih. Organizacija Human Rights Watch je v svojih poročilih že predhodno opozorila, da so nove zakonske podlage policiji dale skoraj neomejeno diskrecijsko pravico pri omejevanju shodov, ki so ocenjeni kot hrupni ali moteči. Trenutni predlog bi lahko dodatno kriminaliziral dolgotrajno uveljavljene taktike mirnega protestiranja, kar po mnenju aktivistov ogroža demokratične standarde v državi. Razprava odraža globok razkol med prizadevanji vlade za zaščito gospodarskih dejavnosti in pravico državljanov do zbiranja.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.