Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je po uradni razglasitvi italijanske izključne gospodarske cone (IGC) v Jadranskem morju predlagalo tristransko srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške. Potem ko je Hrvaška svojo cono razglasila že leta 2021, je z zadnjo italijansko potezo v Jadranu dokončno zmanjkalo mednarodnih voda, kar bistveno spreminja pravni režim v regiji. Slovenija si prek diplomatskih prizadevanj prizadeva za usklajeno upravljanje morskih virov in zaščito svojih interesov v novih okoliščinah.
Kronologija dogodkov
-
9. jan. 2026 :
Uradna razglasitev italijanske izključne gospodarske cone.
Italija je 3. januarja uradno vzpostavila svojo izključno gospodarsko cono v Jadranu, s čimer so na tem območju izginile mednarodne vode. Ta poteza je sledila dolgoletnim napovedim in usklajevanjem s Hrvaško, kar je povzročilo potrebo po novem slovenskem diplomatskem posredovanju.
Zaradi vzpostavitve obeh con je celotno območje nekdanjega odprtega morja v Jadranskem morju sedaj razdeljeno med nacionalne jurisdikcije, kar neposredno vpliva na ribolovne režime, varstvo okolja in polaganje podvodnih kablov. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnilo, da je pobuda za srečanje logičen odziv na nove geografske in pravne realnosti na morju. Trilateralni format sodelovanja, ki se je vzpostavil že ob napovedih teh ukrepov, ostaja ključno orodje za reševanje odprtih vprašanj.
Slovenska stran poudarja pomen ohranitve dostopa do odprtega morja v skladu z mednarodnim pravom in odločitvami arbitražnega sodišča. Čeprav sta Italija in Hrvaška s svojimi ukrepi sledili trendu zaščite lastnih gospodarskih interesov, Slovenija vztraja pri vključujočem dialogu, ki bi preprečil morebitne prihodnje spore glede meja in rabe morja. Srečanje naj bi služilo kot platforma za usklajevanje politik na področjih, kjer so interesi vseh treh držav neposredno prepleteni.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.