Italija podprla Maria Draghija za posebnega odposlanca Evropske unije v Ukrajini

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v televizijskem nagovoru neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael, da z ukazovanjem teroristom in povzročiteljem nemirov skušata v Iranu zasejati kaos. Do obtožb prihaja sredi obsežnih protivladnih protestov, ki so se decembra začeli v Teheranu zaradi visoke inflacije in slabih gospodarskih razmer, nato pa se razširili po državi in prerasli v politično gibanje proti teokratskemu režimu. Iranske oblasti trdijo, da je bilo v spopadih ubitih že 109 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko poročila s terena navajajo več sto žrtev med protestniki. Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval pritisk na Teheran z napovedmi o možnem vojaškem posegu, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Po poročanju ameriških medijev Trump preučuje različne scenarije, ki vključujejo zračne napade na vojaške in celo nekatere civilne cilje v Teheranu. Trump je ob tem prek družbenih omrežij ponudil pomoč iranskemu ljudstvu v boju za svobodo, hkrati pa je zagrozil s sankcijami Kubi, ki jo obtožuje zagotavljanja varnostnih storitev za venezuelski režim v zameno za nafto. Odzivi na zaostreno retoriko so prišli tudi iz Izraela in iranskega parlamenta. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pohvalil pogum iranskih protestnikov in izrazil upanje na skorajšnjo osvoboditev perzijskega ljudstva izpod tiranije. Na drugi strani je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Galibaf opozoril Washington, naj ne dela napačnih izračunov, saj bodo v primeru agresije vse ameriške baze, ladje v regiji in Izrael postali legitimne tarče iranskih povračilnih ukrepov. Razmere ostajajo izjemno napete, saj Pezeškian kljub svojemu reformističnemu ugledu v zadnjih dneh znatno zaostruje ton proti tujim silam in notranjim kritikom.

Italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini je ostro kritiziral Nemčijo in Francijo zaradi njunega pristopa k vojni v Ukrajini, obtožujoč ju vojnega hujskaštva in trgovine z orožjem. Salvini je izrazil mnenje, da nekateri evropski partnerji ne želijo končati konflikta in kritiziral EU zaradi njenega odziva na ameriške mirovne pobude. Izrazil je sum, da Nemčija morda spodbuja vojno zaradi lastnih interesov, povezanih s prodajo orožja.