Don Lemon zagovarjal protestnike, ki so zmotili cerkveni obred v Minneapolisu

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo preiskavo proti skupini aktivistov, ki so v nedeljo v mestu St. Paul v zvezni državi Minnesota zmotili cerkveno bogoslužje. Protestniki so vdrli v prostore cerkve Cities Church med pridigo pastorja Jonathana Parnella in zahtevali umik uslužbencev agencije za priseljevanje in carine (ICE). Tarča protesta je bil David Easterwood, prav tako pastor v omenjeni cerkvi, ki naj bi po navedbah aktivistov opravljal visoko funkcijo znotraj agencije ICE. Dogodek je sprožil ostre odzive zveznih oblasti, saj je ameriška generalna tožilka Pam Bondi napovedala odločen kazenski pregon vpletenih. Po njenih besedah je motenje verskih obredov nesprejemljivo in bo ministrstvo uporabilo vsa razpoložljiva sredstva za zaščito verske svobode. Med prisotnimi na protestu je bil po poročanju nekaterih medijev tudi nekdanji televizijski voditelj Don Lemon, kar je dodatno povečalo pozornost javnosti. Organizatorji protesta, med katerimi je bila tudi skupina Black Lives Matter Minnesota, trdijo, da je delovanje cerkvenega voditelja v agenciji, ki izvaja deportacije, moralno sporno. Na posnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, je videti kaos v cerkvi in ogorčenje vernikov, medtem ko so protestniki vzklikali gesla proti agenciji ICE. Incident odpira širšo razpravo o mejah aktivizma in zaščiti verskih objektov pred političnimi vdori.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v nedeljo sporočilo, da preiskuje skupino protestnikov, ki so vdrli v cerkev Cities Church v mestu St. Paul v zvezni državi Minnesota in zmotili nedeljsko bogoslužje. Protestniki so ciljali na cerkev, kjer kot pastor deluje David Easterwood, ki je hkrati visoki uradnik ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Po navedbah prič in videoposnetkov na družbenih omrežjih je skupina približno 30 do 40 aktivistov prekinila pridigo in vernike obtožila sodelovanja pri spornih praksah priseljevalne politike. Generalna tožilka Pam Bondi je napovedala odločen pravni odziv in poudarila, da bo ministrstvo uporabilo vsa razpoložljiva sredstva za pregon odgovornih. Bondi je po pogovoru z vodilnim pastorjem Jonathanom Parnellom izpostavila, da je motenje verskih obredov nesprejemljivo in v nasprotju z zveznimi zakoni, ki ščitijo svobodo veroizpovedi. Med prisotnimi na dogodku je bil tudi nekdanji televizijski voditelj Don Lemon, ki je spremljal protestnike in kasneje opravil pogovore z osebjem cerkve. Dogodek je sprožil ostre odzive tako v cerkveni skupnosti kot v političnem prostoru. Medtem ko so organizatorji iz vrst gibanja Black Lives Matter Minnesota trdili, da je povezava med cerkveno službo in delom v službi ICE nepredstavljiva, je pastor Parnell dejanje označil za sramotno in poudaril, da je cerkev prostor namenjen izključno čaščenju. Policija v St. Paulu dogodek še naprej preiskuje v sodelovanju z zveznimi organi.

V ameriškem mestu Minneapolis so 17. januarja 2026 izbruhnili nasilni nemiri, ko so skupine levičarskih aktivistov fizično napadle konservativne nasprotnike in mimoidoče. Do incidentov je prišlo po govoru Jaka Langa, nekdanjega zapornika v povezavi z dogodki 6. januarja in kandidata za senat Floride, ki je pred mestno hišo organiziral dogodek pod naslovom Pohod proti prevari. Po navedbah prič in videoposnetkih na družbenih omrežjih so množice aktivistov Langovo skupino obkolile in fizično obračunale z udeleženci. Poročila navajajo, da je bil Lang v napadu huje poškodovan, nekateri viri pa omenjajo celo vbodne rane, medtem ko so ga napadalci odvlekli stran od njegove skupine. Aktivisti naj bi po mestnih ulicah iskali tudi agente ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE). Po navedbah prisotnih na prizorišču ni bilo opaziti posredovanja lokalne policije, kar je napadalcem omogočilo nemoteno gibanje in stopnjevanje nasilja nad posamezniki, ki so se v manjših skupinah nahajali v središču mesta. Dogajanje v Minneapolisu spominja na pretekle nemire, kot sta bila ustanovitev cone CHAZ v Seattlu in gibanje BLM, saj napadalci trdijo, da mesto pripada njim. Kritiki opozarjajo na nevarno radikalizacijo in domnevno financiranje tovrstnih skupin s strani nevladnih organizacij, kar naj bi spodbujalo politično motivirano nasilje. Dogodek odpirata vprašanja o varnosti političnih shodov in učinkovitosti lokalnih organov pregona pri vzdrževanju javnega reda in miru.