Donald Trump po zmagovitem napadu na Venezuelo spremljal operacijo v živo, prodaja njegovih knjig pa strmoglavila

V Združenih državah Amerike se založniški trg sooča z opaznim upadom zanimanja za literaturo o predsedniku Donaldu Trumpu, kar strokovnjaki pripisujejo splošni izčrpanosti javnosti. Po poročanju revije The Atlantic so knjige, ki so bile nekoč zanesljiv vir zaslužka – zlasti tiste, namenjene njegovi volilni bazi – izgubile svojo privlačnost. Delo Newta Gingricha z naslovom Trump's Triumph se je na lestvicah najbolje prodajanih knjig obdržalo le dva tedna, podobno usodo pa sta doživeli tudi knjigi komentatorjev Joeja Conche in Scotta Jenningsa. Edina izjema v tem trendu ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump, ki so postali prava prodajna uspešnica. Ob tem se Trump sooča tudi z ostrimi mednarodnimi kritikami. Britanski premier Keir Starmer je bil deležen kritik zaradi svojega zadržanega odziva na domnevne Trumpove ukaze za ugrabitev tujega državnika in njegove soproge. Starmer je namreč izjavil, da mora najprej ugotoviti dejstva, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti zaveznikov, da se zoperstavijo ameriškemu predsedniku. Ta politična napetost sovpada z notranjimi težavami Trumpove administracije, kjer se kljub zmagi na volitvah leta 2024 kažejo znaki slabenja podpore in vse večje utrujenosti volilnega telesa nad nenehno prisotnostjo Trumpa v medijih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji. Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolása Madura sprožil nove napetosti v Latinski Ameriki z napovedjo možnega posredovanja v Mehiki. Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo, temveč jo obvladujejo narko karteli. Čeprav je Sheinbaumovo označil za »dobro žensko«, je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, kar so kritiki interpretirali kot grožnjo z neposrednim vojaškim posredovanjem na ozemlju ameriške zaveznice. Obenem je Trump razburil mednarodno javnost z izjavami o preoblikovanju Monroejeve doktrine, ki jo je poimenoval »Donroejev dokument« (Donroe Document), s čimer je nakazal namero po vzpostavitvi popolne ameriške prevlade nad zahodno poloblo. Kongresnica Madeleine Dean je opozorila, da predsednik nima ustavnih pooblastil za upravljanje tujih držav, kot je napovedal v primeru Venezuele. Zaradi stopnjevanja agresivne zunanje politike so se pojavili tudi pozivi k odvzemu mirovne nagrade FIFA, ki jo je Trump prejel le mesec dni pred bombardiranjem Venezuele.