Objavljeno: 5. 1. 2026 6:42
V Nemčiji se je okrepilo gibanje civilne pobude, ki opozarja na pomanjkanje transparentnosti v pravosodnem sistemu. Kljub temu da so sodbe izrečene »v imenu ljudstva«, ostaja večina teh dokumentov državljanom nedostopna. Trenutno je le majhen delež sodnih odločb javno objavljen v spletnih bazah podatkov, kar po mnenju kritikov krši načelo javnosti sojenja in omejuje nadzor nad delom sodstva.
Civilna pobuda si prizadeva za spremembo zakonodaje, ki bi zagotovila sistematično objavo vseh sodnih odločb v anonimizirani obliki. Zagovorniki reforme trdijo, da bi takšna poteza okrepila zaupanje v pravno državo in omogočila boljšo informiranost javnosti o sodni praksi. Nemško pravosodje se tako spopada s pritiski po digitalizaciji in odprtosti, ki bi državljanom omogočila neposreden vpogled v delovanje tretje veje oblasti.
"Sodbe se izrekajo »v imenu ljudstva«, vendar jih ljudstvo le stežka prebere."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Nemško pravosodje | nevtralno |
| Civilna pobuda za transparentnost | Pozitivno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Vprašanje dostopnosti sodnih odločb je izjemno relevantno tudi za slovenski prostor, saj se Slovenija prav tako sooča z izzivi digitalizacije pravosodja in zagotavljanja javnosti sodne prakse. Ker je Nemčija ključna partnerica in vzgled za številne slovenske pravne reforme, bi morebitne spremembe v nemški zakonodaji lahko služile kot model za slovensko ministrstvo za pravosodje.
Slovenska strokovna javnost pogosto izpostavlja potrebo po boljši dostopnosti odločb nižjih sodišč, zato so tovrstne pobude v vodilnih članicah EU pomemben indikator prihodnjega razvoja evropskih pravnih standardov.
13. dec 13:55
V Severni Dakoti ne obstajajo enotni predpisi glede hrambe javnih zapisov, kar negativno vpliva na zaupanje javnosti v delovanje oblasti. Pomanjkanje standardiziranih smernic otežuje preglednost in dostopnost informacij, kar lahko spodbuja dvom in nezaupanje v institucije.
28. nov 13:56
Predsednik Črne gore Jakov Milatović je razpisal javni poziv za izbiro sodnika Ustavnega sodišča. V pozivu poziva ugledne pravnike, ki izpolnjujejo ustavne in zakonske pogoje, da se prijavijo in prispevajo k izbiri najboljšega kandidata. Rok za prijavo je 15 dni od objave poziva v Uradnem listu Črne gore in v tiskanih medijih.
28. nov 10:56
Poslanka Radinka Ćinćur je poudarila, da se za obrazložitvami, ki so v javnosti pogoste, skrivajo pravi razlogi, zakaj nekateri kandidati za sodnike ustavnega sodišča niso dobili podpore. Izpostavila je, da je neodvisnost ustavnega sodišča ključna in da pri tem ni prostora za igre.
18. dec 14:57
Ustavno sodišče je razveljavilo določbe Zakona o osebni asistenci, ki jih je Udruga Sjena označila za diskriminatorne. Udruga Sjena, ki zastopa družine otrok s težavami in invalide, je pozvala ministra Marina Piletića k odstopu, češ da bi ga moral že prej.
30. dec 17:56
Vlada Severne Makedonije je na svoji 140. redni seji sprejela predlog zakona o javnem tožilstvu, ki predstavlja ključen korak v okviru reformne agende s področja temeljnih vrednot. Po navedbah vlade je primarni cilj zakonske pobude krepitev vladavine prava, kar je eden izmed osrednjih pogojev v procesu približevanja države evropskim standardom. Sprejetje tega zakona po pojasnilih vladne tiskovne službe pomeni pomemben premik pri zagotavljanju večje neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti javnega tožilstva. Dokument se osredotoča na reformo pravosodnega stebra, ki bo omogočil preglednejše delovanje organov pregona in vzpostavil trdnejše mehanizme za boj proti kriminalu in korupciji na vseh ravneh države.
6. nov 11:06
Vrhovno sodišče ZDA je izrazilo nezadovoljstvo nad zahtevo vlade, da se obravnava pritožb zoper zakon o reformi tribunalov iz leta 2021 preloži na obravnavo pred petčlanskim senatom. Sodni senat, ki ga vodi vrhovni sodnik B. R. Gavai, je 3. novembra ostro opozoril na to zahtevo.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Nemško pravosodje | nevtralno |
| Civilna pobuda za transparentnost | Pozitivno |
Vprašanje dostopnosti sodnih odločb je izjemno relevantno tudi za slovenski prostor, saj se Slovenija prav tako sooča z izzivi digitalizacije pravosodja in zagotavljanja javnosti sodne prakse. Ker je Nemčija ključna partnerica in vzgled za številne slovenske pravne reforme, bi morebitne spremembe v nemški zakonodaji lahko služile kot model za slovensko ministrstvo za pravosodje.
Slovenska strokovna javnost pogosto izpostavlja potrebo po boljši dostopnosti odločb nižjih sodišč, zato so tovrstne pobude v vodilnih članicah EU pomemben indikator prihodnjega razvoja evropskih pravnih standardov.