Evropski kmetje s traktorji blokirali mejne prehode in avtoceste zaradi sporazuma Mercosur

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Francoski kmetje so v četrtek s številnimi traktorji vstopili v Pariz in blokirali ključne prometnice ter ikonične lokacije, vključno s Slavolokom zmage. Protestniki so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Kmetje trdijo, da bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov, kar bi neposredno ogrozilo njihov preživetje in konkurenčnost na trgu. Poleg nasprotovanja mednarodni trgovinski pogodbi se protestniki spopadajo tudi s specifičnimi sektorskimi težavami, kot so ukrepi za omejevanje bolezni pri živini in prisilno klanje živali. Demonstracije so se razširile iz okolice Toulousa vse do prestolnice, kjer so kmetje s traktorji povzročili obsežne zastoje. Francoska vlada je pod pritiskom, saj kmetje zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje in opustitev pogajanj o sporazumu, ki po njihovem mnenju favorizira industrijski izvoz na račun kmetijstva. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo evropskih kmetov s kmetijsko politiko Bruslja in pritiski globalizacije. Čeprav so se protesti osredotočili na Pariz, imajo zahteve kmetov močan odmev po celotni celini, saj se številne države članice EU soočajo s podobnimi dilemami glede uravnoteženja trgovinskih interesov in ohranitve lokalnega kmetijstva. Policija je območje blokad zavarovala, vendar so kmetje napovedali nadaljevanje pritiska, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do korenitih političnih sprememb, potem ko je ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst socialdemokratov (SPD) končal sodelovanje z Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Namesto pričakovanih predčasnih volitev se zdaj oblikuje nova koalicija med SPD in Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ki bi deželi lahko vladala do leta 2029. Ta premik je sprožil ostre odzive opozicije, predvsem strank AfD in BSW, ki sta v deželnem parlamentu neuspešno zahtevali razpis novih volitev. Predstavniki BSW so dogajanje označili za »spremembo režima« in SPD obtožili, da s poljubnim izbiranjem partnerjev po volitvah spodkopava zaupanje volivcev v demokratične procese. Po mnenju vodje frakcije BSW Nielsa-Olafa Lüdersa gre za popravljanje volilnega izida, kar bi lahko dolgoročno odvrnilo državljane od odhoda na volišča. Kljub kritikam se zdi, da bo nova rdeče-črna koalicija stabilna, težave pa bi utegnila imeti le pri vprašanjih, ki zahtevajo dvotretjinsko večino. Politične napetosti so se dodatno zaostrile tudi v sosednji zvezni deželi Saški-Anhalt, kjer je ministrski predsednik Reiner Haseloff prav tako napovedal odstop, kar nakazuje na širšo politično nestabilnost na vzhodu Nemčije. Dogajanje odražajo globoke razpoke znotraj nemškega strankarskega sistema, kjer tradicionalne stranke iščejo načine za ohranitev oblasti ob vzponu novih političnih sil.