Turški minister za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar je uradno napovedal podpis novega sporazuma o dobavi zemeljskega plina z Azerbajdžanom. Pogodba predvideva dobavo skupno 33 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti Turčije. Po navedbah ministra se bo dobava po tem sporazumu začela leta 2029 in bo trajala 15 let.
Ta strateški premik utrjuje položaj Turčije kot ključnega energetskega vozlišča v regiji in poglablja gospodarsko sodelovanje med državama, ki ju vežejo tesne kulturne in politične vezi. Nova pogodba bo omogočila dolgoročno stabilnost pri oskrbi z energenti, kar je ključnega pomena za turško industrijo in gospodarsko rast v prihodnjem desetletju. Obe strani sta dogovor označili za dokaz trdnega zavezništva.
Izjave
"Z Azerbajdžanom smo sklenili nov sporazum o dobavi zemeljskega plina v skupni vrednosti 33 milijard kubičnih metrov. Dobava se bo začela leta 2029 in bo trajala 15 let."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogovor med Turčijo in Azerbajdžanom je za Slovenijo pomemben predvsem z vidika evropske energetske varnosti. Turčija igra vlogo ključne tranzitne države za zemeljski plin iz kaspijske regije proti Evropski uniji. Čeprav ta specifična pogodba neposredno ne vpliva na slovensko oskrbo, vsaka stabilizacija trga v regiji posredno vpliva na nihanje cen energentov na evropskih borzah, kjer Slovenija kupuje energijo.
Azerbajdžan pričakuje uradni podpis mirovnega sporazuma z Armenijo do leta 2026. To je v Ženevi izjavil predstavnik azerbajdžanskega predsednika za posebne naloge, Elčin Amirbekov.
Azerbajdžanski minister za zunanje zadeve Ceyhun Bayramov je sprejel Mustafo Desticija, člana turškega parlamenta in predsednika Stranke velike enotnosti (BBP). Med srečanjem so razpravljali o bratskih, prijateljskih in zavezniških odnosih med Azerbajdžanom in Turčijo.
Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je poudaril, da je odprava vizumskega režima med Azerbajdžanom in Kitajsko jasen primer tesnega partnerstva in prijateljskih odnosov med državama. Alijev je izpostavil svoja produktivna državna in delovna obiska na Kitajskem v tem letu, podpis številnih dokumentov, zlasti dveh sporazumov o strateškem partnerstvu, kot ključne elemente, ki potrjujejo to krepitev odnosov.
Azerbajdžan ne načrtuje napotitve mirovnih sil v Gazo, dokler ne bo popolne ustavitve spopadov med Izraelom in Hamasom, je povedal vir z azerbajdžanskega zunanjega ministrstva. ZDA so z Azerbajdžanom, Indonezijo, ZAE, Egiptom, Katarjem in Turčijo razpravljale o možnih prispevkih teh držav k mednarodnim stabilizacijskim silam (ISF) s približno 20.000 vojaki, kot del Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Azerbajdžanski parlament mora potezo še odobriti.
Azerbajdžan je ostro obsodil nov okvir politike za poglobitev odnosov med Evropsko unijo in Armenijo, ki ga je označil za nasprotnega mirovni agendi med državama. Zunanji minister Azerbajdžana je izrazil zaskrbljenost zaradi dokumenta "Strateška agenda za partnerstvo med EU in Armenijo", češ da ta izkrivlja realnost po konfliktu in ovira prizadevanja za mir.
Azerbajdžan, Iran in Rusija so v Bakuju podpisali memorandum o soglasju, ki naj bi bil pomemben korak pri razvoju dolgoročnega tristranskega sodelovanja in povečanju učinkovitosti zahodne smeri poti "Sever-Jug".
Dogovor med Turčijo in Azerbajdžanom je za Slovenijo pomemben predvsem z vidika evropske energetske varnosti. Turčija igra vlogo ključne tranzitne države za zemeljski plin iz kaspijske regije proti Evropski uniji. Čeprav ta specifična pogodba neposredno ne vpliva na slovensko oskrbo, vsaka stabilizacija trga v regiji posredno vpliva na nihanje cen energentov na evropskih borzah, kjer Slovenija kupuje energijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.