Združene države Amerike za kratek čas zaprle zračni prostor nad Karibi

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Gvajana, ki v svetovnih medijih velja za novo gospodarsko zgodbo o uspehu v karibski regiji, se še naprej spopada z visoko stopnjo revščine med prebivalstvom. Kljub ogromnim odkritjem nafte v njenem podmorju, ki so v državo privabila številne tuje investitorje in spodbudila izjemno gospodarsko rast, podatki kažejo, da se bogastvo ne preliva enakomerno v vse družbene sloje. Država članica skupnosti CARICOM tako ostaja v paradoksalnem položaju, kjer makroekonomski kazalniki blestijo, medtem ko velik del prebivalstva še vedno živi v pomanjkanju. Ekonomski analitiki opozarjajo, da goli podatki o rasti bruto domačega proizvoda ne odražajo dejanske kakovosti življenja povprečnega državljana. Priliv tujega kapitala in razvoj naftne industrije sta sicer preoblikovala gvajansko obalo in prestolnico, vendar so strukturne težave, kot so neenakost, dostop do osnovnih storitev in inflacija, ki jo povzroča naftni razcvet, poglobile socialne razlike. Vlada se zato trudi najti ravnovesje med spodbujanjem investicij in zagotavljanjem socialne varnosti. Ta južnoameriška država se zdaj nahaja na kritični točki svojega razvoja, kjer bo ključno vprašanje upravljanje z nacionalnim premoženjem. Brez ustreznih reform in neposrednih vlaganj v izobraževanje ter infrastrukturo bi lahko Gvajana postala še ena v vrsti držav, ki so kljub naravnim virom padle v past t. i. surovinskega prekletstva, kjer bogastvo koristi le ozkemu krogu elite.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v zaupnih poročilih podala mračno oceno kubanskega gospodarskega in političnega položaja, vendar hkrati ni potrdila predvidevanj predsednika Donalda Trumpa o skorajšnjem padcu tamkajšnjega režima. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z vsebino ocen, obveščevalci kljub hudi krizi ne vidijo neposrednih dokazov, da bi bila država na robu političnega zloma, kot je to namigoval predsednik Združenih držav Amerike po nedavnih vojaških dogodkih v Venezueli. Analize poudarjajo, da Kuba trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin in energetske nestabilnosti, kar povečuje nezadovoljstvo med prebivalstvom. Kljub temu obveščevalna skupnost podaja mešane poglede na stabilnost vlade v Havani, saj režim ohranja močan nadzor nad varnostnimi silami in državnimi institucijami. To neskladje med uradno retoriko Bele hiše in ugotovitvami obveščevalcev nakazuje na kompleksnost zunanjepolitičnih izzivov v karibski regiji. Dokumenti še razkrivajo, da so razmere na Kubi tesno povezane z dogajanjem v Venezueli, ki je bila dolga leta ključna zaveznica in dobaviteljica nafte. Čeprav Trumpova administracija pritiska na Havano s ciljem spodbuditi demokratične spremembe, strokovnjaki opozarjajo, da zgolj gospodarski pritisk morda ne bo zadostoval za hitro zamenjavo oblasti, dokler vojska ostaja zvesta vodstvu države.