V Italiji se pojavljajo napetosti med različnimi političnimi akterji. Antonio Di Pietro in Stefania Craxi sta se znašla na isti strani glede pravosodja, kar je nenavadna zgodovinska ironija. Galeazzo Bignami iz stranke Fratelli d'Italia kritizira Quirinale (predsedniška palača) zaradi domnevnih načrtov za spodkopavanje vlade Giorgie Meloni. Trdi, da svetovalec predsednika Mattarelle, Francesco Saverio Garofani, spodbuja »providencialne pretres« za preprečitev zmage desnice na naslednjih volitvah. Quirinale te obtožbe zavrača kot »ridikule«, vendar napetosti med stranko Fratelli d'Italia in predsednikom ostajajo visoke. Članek tudi poudarja poskuse prikrivanja teh političnih spletk.

Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.