Ameriški študent po posredovanju zveznih agentov v Kaliforniji oslepel na eno oko

Zvezna sodnica Kate Menendez je v petek izdala odredbo, s katero je pripadnikom zveznih organov v okolici Minneapolisa prepovedala pridržanje in uporabo solzivca ali poprovega spreja proti mirnim protestnikom. Odločitev se nanaša na izvajanje obsežne operacije za nadzor priseljevanja, ki jo izvaja administracija Donalda Trumpa. Sodnica je poudarila, da agenti ne smejo ovirati posameznikov, ki mirno opazujejo njihovo delo in ne posegajo v uradne postopke. Tožbo proti državi je v imenu šestih aktivistov decembra vložila ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) v Minnesoti. Aktivisti so trdili, da zvezni agenti s svojimi dejanji kršijo ustavne pravice prebivalcev mest Minneapolis in St. Paul. Do sodne odločitve prihaja v času povečanih napetosti in pogostih spopadov med demonstranti ter agenti služb ICE in Border Patrol. Napetosti v regiji so se močno zaostrile po 7. januarju, ko je imigracijski agent med vožnjo usodno ustrelil Renee Good. Poleg tega incidenta so javnost razburila poročila o pridržanju ameriških državljanov in zahtevah po dokumentih od naključnih mimoidočih. Ministrstvo za domovinsko varnost je po razsodbi sporočilo, da zadevo še preučujejo, vendar vztrajajo pri izvajanju svojih pooblastil za zagotavljanje javne varnosti.

V petek se je v San Franciscu pričelo sojenje petim sedanjim in nekdanjim študentom Univerze Stanford, ki so med propalestinskimi protesti junija 2024 zasedli prostore rektorata. Skupina je bila obtožena kaznivega dejanja vandalizma in nepooblaščenega vstopa, potem ko so se zabarikadirali v pisarne predsednika in prorektorja univerze. Tožilstvo študentom očita povzročitev gmotne škode in namerno onemogočanje delovanja varnostnih kamer, univerza pa zahteva povračilo stroškov v višini 329.000 ameriških dolarjev. Dogodek predstavlja redek primer, ko se protestniki s kampusa dejansko spopadajo s sodnim procesom zaradi svojih dejanj. Prvotno je policija aretirala dvanajst oseb, vendar se je večina odločila za priznanje krivde ali dogovor s tožilstvom. Preostalih pet obtožencev vztraja pri nedolžnosti, njihovo sojenje pa poteka v času, ko ameriške izobraževalne ustanove zaostrujejo disciplinske in pravne ukrepe proti udeležencem množičnih demonstracij. V letu 2024 je bilo na ameriških univerzah med propalestinskimi protesti skupno aretiranih približno 3.200 oseb. Sojenje na Stanfordu sledi širšemu trendu sankcioniranja študentskega aktivizma v Združenih državah Amerike. Podobno stroge ukrepe je izvedla tudi Univerza Columbia, ki je pred kratkim kaznovala skoraj 80 študentov zaradi zasedbe knjižnice in postavitve taborišč. Čeprav so se številne univerze soočile s pritiski glede svobode govora, se v primeru Stanforda poudarek seli na vprašanje lastninske škode in kršenja varnostnih protokolov, kar bo ključna točka v dokaznem postopku.

Zvezna sodnica Katherine Menendez je v petek izdala odredbo, s katero je agentom ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) prepovedala uporabo določenih metod nadzora množic in aretacije mirnih protestnikov v zvezni državi Minnesota. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so v Minneapolisu in okolici izbruhnili množični nemiri zaradi usodne ustrelitve 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med operacijo ubil agent službe ICE. Sodnica je v obrazložitvi izpostavila, da zvezni agenti ne smejo izvajati povračilnih ukrepov ali uporabljati prisilnih sredstev, kot je solzivec, proti osebam, ki neovirano in mirno protestirajo. Sodni nalog sledi tožbi, ki jo je vložila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) proti administraciji Donalda Trumpa. Tožniki so zveznim oblastem očitali rasno profiliranje in nezakonite aretacije med obsežnimi demonstracijami, ki so v zadnjih dneh zajele tako imenovani Twin Cities (Minneapolis in St. Paul). Zaradi povečane prisotnosti tisočev zveznih agentov se je napetost v regiji stopnjevala, kar je privedlo do več spopadov med organi pregona in civilisti. Sodna odločba vključuje izrecno prepoved uporabe poprovega razpršila in fizičnega odstranjevanja posameznikov, ki izražajo svoje nestrinjanje na miren način. Ukrep velja za vse prihodnje operacije službe ICE na območju protestov, dokler trajajo postopki glede zakonitosti delovanja zveznih sil. Primer je ponovno sprožil širšo razpravo o pooblastilih zveznih agencij in varnosti državljanov med uveljavljanjem imigracijske zakonodaje.