V na Dunaju v proces proti podnebnim aktivistom vključenih skoraj 50 obtožencev

Na deželnem sodišču na Dunaju se je nadaljeval sodni postopek proti skupini moških, ki so obtoženi vpletenosti v nasilen napad na postaji podzemne železnice Meidling. Incident, ki se je zgodil 7. julija 2024, je bil usmerjen proti moškim arabskega videza, pri čemer je bilo pet oseb poškodovanih, nekaterih med njimi huje. Napad velja za del širšega obračunavanja med rivalskimi tolpami v avstrijski prestolnici. V trenutnem delu postopka se sodišče ukvarja z drugo skupino obtožencev, ki vključuje osem mladih moških, starih med 18 in 20 leti, večinoma čečenskega porekla. Od skupno 24 obtoženih oseb jih je osem že prejelo prvostopenjske pogojne kazni, preostali del skupine pa bo pred sodnika stopil v prihodnjem tednu. Obtožnica bremeni mlade moške sodelovanja v organiziranem nasilju in povzročitve hudih telesnih poškodb. Sojenje spremljajo poostreni varnostni ukrepi, saj so oblasti dogodek prepoznale kot del vojne med tolpami, ki je poleti pretresla Dunaj. Obtoženci se zagovarjajo pred očitki o načrtovanem napadu, ki je bil po navedbah tožilstva maščevanje v okviru dolgotrajnih sporov med etničnimi skupinami v mestnih predelih.

Na deželnem sodišču v Gradcu se je v ponedeljek nadaljevalo sojenje 80-letnemu kmetu, ki je obtožen poskusa umora svojega 72-letnega brata. Obtožnica navaja, da je starejši moški z namernim in večkratnim zaletavanjem s traktorjem trčil v brata, ki se je v tistem trenutku peljal z mopedom. Dogodek, ki ga tožilstvo obravnava kot naklepen napad, je povzročil hude poškodbe in bi se lahko končal s smrtnim izidom. Obtoženi 80-letnik se je pred poroto izrekel za nedolžnega in vztraja pri svoji različici dogodkov. Po njegovih trditvah naj bi brat namerno povzročil nesrečo, sam pa naj ne bi imel namena škodovati sorodniku. Pred sodiščem je kmet poudaril, da so njegove dosedanje izjave resnične in da se z bratom nista razumela že dlje časa, kar naj bi bil tudi del širšega družinskega spora. Sodni postopek se osredotoča na ugotavljanje dejanskih okoliščin dogodka in vprašanje naklepa. Sodnik in porota pričakujeta, da bo sodba v tem odmevnem primeru izrečena kmalu, ko bodo zaslišane še preostale priče in izvedenci. Primer je v avstrijski štajerski prestolnici pritegnil precejšnjo pozornost zaradi visoke starosti vpletenih in nenavadnega načina izvedbe kaznivega dejanja.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner je napovedala vložitev tožbe proti Dunaju zaradi sporne obravnave tako imenovanih gostujočih pacientov. Spor se je zaostril, potem ko so dunajske bolnišnice domnevno začele zavračati bolnike iz sosednje dežele, ki so imeli vnaprej določene termine za operacije. Po navedbah spodnjeavstrijskih oblasti so pacienti prejeli odpovedi z utemeljitvijo, da imajo stalno prebivališče zunaj zvezne prestolnice, kar Mikl-Leitnerjeva označuje za nesprejemljivo diskriminacijo avstrijskih državljanov. Tožba, ki jo pravni strokovnjaki pripravljajo za konkretnega pacienta iz okraja Mistelbach, naj bi bila vložena v prihodnjih tednih. Omenjeni bolnik je na operacijo čakal leto in pol, nato pa je bil termin tik pred zdajci odpovedan. Glavarica je ob tem izpostavila paradoks, da so tuji državljani s prijavljenim bivališčem na Dunaju oskrbljeni prednostno pred spodnjeavstrijskimi delovnimi migranti, ki dnevno prispevajo k dunajskemu gospodarstvu. Po njenih besedah več kot 200.000 ljudi iz Spodnje Avstrije vsak dan odhaja na delo v prestolnico. Kljub pravnim korakom Spodnja Avstrija še vedno upa na politično rešitev in vrnitev k prejšnjemu sistemu sodelovanja v vzhodni regiji. Mikl-Leitnerjeva poudarja, da dogovori z drugimi zveznimi deželami, kot sta Zgornja Avstrija in Gradiščanska, še vedno delujejo brez težav. Dunajske oblasti se na napoved tožbe uradno še niso odzvale, vendar spor nakazuje na globlje težave v avstrijskem zdravstvenem sistemu in financiranju javnih bolnišnic.