Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile zgodovinski mejnik, ko je javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno prej, kot so predvidevale strokovne institucije. K rasti dolga so prispevali visoki stroški obresti, ki zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev letno, ter posledice obsežne proračunske porabe iz obdobja pandemije. Gospodarska slika pod upravo predsednika Donalda Trumpa ostaja mešana; kljub 4,3-odstotni rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se država sooča z inflacijskimi pritiski, ki so se povzpeli na 2,7 odstotka, z napovedjo nadaljnje rasti na 3 odstotke v letu 2026.
Trumpova politika carin, ki so se v povprečju dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, je povzročila precejšnja nihanja na finančnih trgih. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili negotovost pri vlagateljih in začasne padce borznih indeksov. Medtem ko so ameriški delniški trgi v letu 2025 zabeležili 18-odstotno rast, analitiki opozarjajo na zaostajanje za svetovnim povprečjem in upadanje gospodarskega premija ZDA. Razpoloženje javnosti postaja vse bolj pesimistično, saj se pričakuje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v prihodnjem letu, k čemur prispevajo tudi napetosti med Belo hišo in Federal Reserve glede denarne politike.
