Julija Timošenko napovedala nezmožnost plačila varščine v višini 760 tisoč dolarjev

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti ostro kritiziral zahodno finančno pomoč Ukrajini. Po njegovih besedah financiranje države, ki se nahaja v vojni, predstavlja nesmiselno trošenje sredstev, ki jih je primerjal z metanjem denarja v brezno brez dna. Orban je poudaril, da Kijev od zahodnih zaveznic za obnovo v prihodnjem desetletju zahteva približno 800 milijard dolarjev, kar po njegovem mnenju le še dodatno spodbuja korupcijo. Madžarski premier meni, da nadaljnja finančna podpora ne prinaša želenih rezultatov, temveč zgolj poglablja obstoječe težave v regiji. V svojem nagovoru je izrazil dvom o smiselnosti trenutne strategije Evropske unije in njenih partneric glede vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini. Orbanove izjave so v skladu z njegovo dosedanjo politiko zadržanosti do vpletanja v konflikt in nasprotovanja nekaterim skupnim evropskim ukrepom proti Rusiji. Izpostavil je tudi, da navedeni znesek 800 milijard dolarjev ne vključuje dodatnih stroškov za zagotavljanje varnosti, kar bi po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo stabilnost evropskih proračunov. Madžarska vlada tako ostaja eden najglasnejših kritikov obsežne pomoči Ukrajini znotraj Evropske unije, pri čemer Orban poziva k premisleku o porabi sredstev davkoplačevalcev v te namene.

Okrožno sodišče v Varšavi je v četrtek, 15. januarja 2026, začelo obravnavo o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini, vendar je postopek preložilo zaradi zahteve obrambe po zamenjavi sodnika. Butjagin, sicer vodja sektorja za antično arheologijo v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita nezakonito izvajanje arheoloških izkopavanj na Krimu po letu 2014, s čimer naj bi Ukrajini povzročil premoženjsko škodo. Obramba je izločitev sodnika Dariusza Lubowskega zahtevala zaradi njegove pretekle odločitve v primeru Vladimirja Žuravljeva, ki je bil osumljen vpletenosti v napad na plinovod Severni tok. V tistem primeru je sodnik zavrnil izročitev Nemčiji in osumljenca izpustil na prostost, kar po mnenju Butjaginovih odvetnikov vzbuja dvome o njegovi nepristranskosti oziroma političnem kontekstu sojenja. Butjagin je na zaprti seji sodišču dejal, da bi bila v primeru izročitve Ukrajini ogrožena njegovo življenje in zdravje zaradi njegovega ruskega državljanstva. Arheolog sicer priznava, da je na Krimu izvajal izkopavanja po letu 2014 brez dovoljenja ukrajinskih oblasti, vendar zavrača očitke o povzročeni škodi. Poudaril je, da na tem območju raziskuje že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in da pred priključitvijo polotoka Rusiji nikoli ni imel težav z dovoljenji. Rusko veleposlaništvo in muzej Ermitaž sta že sporočila, da Butjaginu nudita vso potrebno diplomatsko in pravno pomoč.

Ukrajinski Nacionalni protikorupcijski urad (NABU) in specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta izvedla preiskave na sedežu politične stranke Batkivščina, ki jo vodi nekdanja predsednica vlade Julija Timošenko. Preiskovalci sumijo, da je vodja parlamentarne frakcije ponujala podkupnine predstavnikom drugih političnih strank v zameno za glasovanje o določenih zakonskih predlogih. Čeprav organi v uradni izjavi niso neposredno poimenovali vpletene osebe, so ukrajinski mediji, vključno z BBC Ukrajina in Ukrainska Pravda, potrdili, da je osrednja tarča preiskave prav Timošenkova. Preiskava se osredotoča na domnevno korupcijsko shemo znotraj vrhovne rade, kjer naj bi s finančnimi sredstvi poskušali vplivati na zakonodajne procese. Organi pregona so sporočili, da so preiskave del širših prizadevanj za izkoreninjenje sistemske korupcije v državi, ki se trenutno spopada z vojno agresijo. Trenutno poteka pripravljalna faza za vložitev uradnih obtožnic v skladu z ukrajinskim kazenskim zakonikom. Dogodek predstavlja nov velik pretres na ukrajinskem političnem prizorišču, saj je Julija Timošenko ena najbolj prepoznavnih osebnosti v zgodovini države. Preiskave na sedežu opozicijske stranke bi lahko dodatno zaostrile notranjepolitične razmere, medtem ko si Kijev prizadeva izpolniti stroge protikorupcijske pogoje za napredovanje na poti v Evropsko unijo.