Kanadska vojska napotena na pomoč staroselski skupnosti v Manitobi

Ameriško podjetje Meta Platforms je napovedalo serijo strateških dolgoročnih sporazumov s podjetji Vistra, TerraPower in Oklo, s katerimi si želi zagotoviti stabilno oskrbo z električno energijo za svoje rastoče potrebe na področju umetne inteligence. Osrednji del dogovora predstavlja 20-letna pogodba s podjetjem Vistra za nakup več kot 2.600 megavatov energije iz treh obstoječih jedrskih elektrarn, kar vključuje tudi povečanje njihove zmogljivosti. Meta s tem korakom naslavlja energetsko intenzivne potrebe svojih podatkovnih centrov, vključno s superračunalniškim vozliščem Prometheus v Ohiu. Poleg uporabe obstoječih virov se Meta spopada z izzivi prihodnje oskrbe s podpiranjem novih tehnologij. Sodelovanje s podjetjem TerraPower, ki ga podpira Bill Gates, vključuje razvoj dveh reaktorjev tipa Natrium, ki namesto vode za hlajenje uporabljata natrij. Hkrati je podjetje sklenilo dogovor s podjetjem Oklo za gradnjo novih mikroreaktorjev v zvezni državi Ohio, kar naj bi po napovedih ustvarilo tisoče novih delovnih mest v gradbeništvu in operativnem sektorju. Pričakuje se, da bodo novi viri energije v omrežje vključeni med letoma 2030 in 2035. Strateška usmeritev Mete odraža širši trend v tehnološki industriji, kjer veliki ponudniki oblačnih storitev iščejo brezogljične in zanesljive vire energije. Dogovori naj bi skupno zagotovili do 6,6 gigavata električne energije, kar bi zadoščalo za oskrbo približno petih milijonov gospodinjstev, vendar bo vsa energija namenjena poganjanju infrastrukture za umetno inteligenco. Finančne podrobnosti poslov niso bile razkrite, so pa delnice vpletenih energetskih podjetij po objavi novice na borzi močno zrasle.

V Minneapolisu je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good, kar je povzročilo ostre odzive javnosti in politične polemike. Po navedbah ministrstva za domovinsko varnost je agent Jonathan David Ross, sicer desetletni veteran posebnih enot, streljal v samoobrambi, ko naj bi ženska z vozilom zapeljala proti njemu. Župan Minneapolisa Jacob Frey in guverner Minnesote Tim Walz sta po ogledu videoposnetkov dogodka te trditve zavrnila in ravnanje agentov označila za neupravičeno, pri čemer je Frey zahteval umik agencije ICE iz mesta. Incident se je zgodil med operacijo prisilnega odstranjevanja priseljencev, ko je Good s svojim vozilom domnevno blokirala cesto. Nadzorni posnetki kažejo, da so agenti obkolili vozilo, nakar je prišlo do streljanja, v katerem je bila 37-letnica smrtno ranjena. Dogodek je sprožil množične proteste v Minneapolisu in drugih ameriških mestih, kjer so se zbrali tisoči ljudi. Demokratski politiki, med njimi Hillary Clinton, so napad označili za primer brezzakonitega nasilja in krutosti trenutne administracije, nekateri kongresniki pa so že zagrozili z zamrznitvijo sredstev za ministrstvo za domovinsko varnost. Ameriški predsednik Donald Trump je stopil v bran agentu in na družbenih omrežjih zapisal, da je bila uporaba sile nujna zaradi napada z vozilom. Razprava se je razširila tudi na vlogo tehnoloških podjetij, saj kritiki zahtevajo, da Apple ponovno omogoči aplikacije, ki sledijo gibanju agentov ICE, kar bi po njihovem mnenju lahko preprečilo podobne tragedije. Žrtev, mati treh otrok, je po besedah njene soproge bila mirna državljanka, ki je v času incidenta snemala postopek agentov.

Ameriško obrambno ministrstvo in orožarsko podjetje Lockheed Martin sta 6. januarja 2026 napovedala prelomni okvirni sporazum, ki predvideva več kot trikratno povečanje letne proizvodnje raketnih prestreznikov PAC-3 Missile Segment Enhancement (MSE). Po navedbah podjetja se bo letna proizvodnja v naslednjih sedmih letih povečala s približno 600 na približno 2.000 raket. Dogovor je neposreden rezultat nove strategije Pentagona za preoblikovanje nabav, ki temelji na zagotavljanju dolgoročne gotovosti povpraševanja v zameno za hitrejšo dostavo in večja vlaganja v dobavno verigo. Novi model proizvodnje se odziva na vse večje svetovno povpraševanje po naprednih sistemih zračne in raketne obrambe, ki ga spodbujajo naraščajoče grožnje in potreba po zapolnitvi zalog tako v Združenih državah Amerike kot pri njihovih zaveznicah. Sporazum gradi na pogodbi iz septembra lani, ko je ameriška vojska podjetju Lockheed Martin dodelila 9,8 milijarde dolarjev za nakup skoraj 2.000 raket do konca proračunskega leta 2026. Pentagon s tem ukrepom poudarja pomen stabilizacije obrambne industrijske baze in skrajševanja dobavnih rokov za ključno oborožitev v času dolgotrajnih kriz.