Ukrajina zaradi popolnega izpada električne energije sklicala energetski Ramstein
Sredina
Možen dezinfo Verified Propaganda
politika industrija
Sredina
Možen dezinfo Verified Propaganda

Ukrajina zaradi popolnega izpada električne energije sklicala energetski Ramstein

Povzetek

  • Ukrajina je zaradi obsežnega mrka sklicala nujno zasedanje energetskega Ramsteina.
  • Zunanji minister Andrij Sibiga prosi zaveznice za hitro tehnično pomoč pri obnovi omrežja.
  • Srečanje bo potekalo na pobudo podpredsednice vlade Julije Sviridenko.
  • Kritične razmere v energetiki ogrožajo osnovno oskrbo prebivalstva sredi zime.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je po navodilih podpredsednice vlade Julije Sviridenko sklicalo nujno srečanje v formatu energetskega Ramsteina. Zunanji minister Andrij Sibiga je 15. januarja 2026 sporočil, da država potrebuje takojšnjo podporo zaveznic zaradi kritičnega stanja v energetskem sistemu, ki je povzročilo obsežen mrk po celotni državi.

Kijev si prizadeva za čimprejšnjo izvedbo srečanja s predstavniki partnerskih držav, na katerem bodo obravnavali nujne tehnične in materialne potrebe za stabilizacijo omrežja. Pobuda sledi stopnjevanju energetske krize, ki neposredno ogroža preživetje prebivalstva in delovanje ključne infrastrukture sredi zime. Sklic tovrstne koordinacijske skupine kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada ukrajinska država.

Andrij Sibiga je poudaril, da je mednarodna pomoč ključnega pomena za obnovo uničenih zmogljivosti in zagotovitev energetske varnosti. Format srečanja je zasnovan po zgledu vojaške pomoči, s čimer želijo ukrajinske oblasti zagotoviti sistemsko in hitro dobavo transformatorjev, generatorjev ter druge potrebne opreme za sanacijo energetske mreže.

Možne posledice

  • Sklic nujnega mednarodnega koordinacijskega srečanja za dobavo tehnične opreme.
  • Povečanje dobave generatorjev in transformatorjev iz eu.
  • Začasna stabilizacija ukrajinskega omrežja.
  • Možni novi valovi beguncev v primeru neuspešne sanacije.

Izjave

"Kijev načrtuje v bližnji prihodnosti srečanje s predstavniki zavezniških držav za pridobitev podpore ukrajinski energetiki."

Entitete in sentiment

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:

Zanesljivost

dezinformacije:
nezanesljiv:
večinoma zanesljiv:
zanesljiv:

Politična orientacija

neznano:
desno:
sredina:

Politične preference

nacionalističen:
konzervativen:
državno usmerjen:
provladni:
patriotski:
državniški:
prodržaven:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
mnenja in komentarji:
informacije:
propaganda:
analize:
lokalno poročanje:

Neodvisnost

odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropski energetski trg in stabilnost preskrbe z električno energijo v širši regiji. Morebitna humanitarna kriza zaradi mraza bi lahko povzročila nove migracijske pritiske, ki bi dosegli tudi Slovenijo, hkrati pa Slovenija sodeluje pri zagotavljanju humanitarne in tehnične pomoči Ukrajini prek mehanizmov EU.

Podobni članki

Dmitro Kuleba se je sestal z Volodimirjem Zelenskim in napovedal usodno prihodnost Ukrajine
mednarodni odnosi politika
Dmitro Kuleba se je sestal z Volodimirjem Zelenskim in napovedal usodno prihodnost Ukrajine

12. jan 9:42

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Diplomatski spor med Češko in Ukrajino po izjavah Tomia Okamure
mednarodni odnosi politika
Diplomatski spor med Češko in Ukrajino po izjavah Tomia Okamure

6. jan 9:42

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Rusko zunanje ministrstvo opozorilo pred nadaljnjo militarizacijo Ukrajine
mednarodni odnosi politika
Rusko zunanje ministrstvo opozorilo pred nadaljnjo militarizacijo Ukrajine

8. jan 18:43

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Ukrajinski parlament imenoval Denisa Šmihala za novega podpredsednika vlade in ministra za energetiko
politika
Ukrajinski parlament imenoval Denisa Šmihala za novega podpredsednika vlade in ministra za energetiko

14. jan 19:43

Ukrajinska verhovna rada je v sredo, 14. januarja, potrdila imenovanje Denisa Šmihala na položaj prvega podpredsednika vlade in ministra za energetiko. Za njegovo imenovanje je po neuspešnem glasovanju prejšnji dan tokrat glasovalo 248 poslancev, kar je preseglo minimalno zahtevano večino 226 glasov. Šmihal je na tem mestu nasledil prejšnjega vršilca dolžnosti, položaj ministra za energetiko pa je bil pred tem prazen skoraj dva meseca. Poleg Šmihala so poslanci potrdili tudi nekatere druge ključne spremembe v vladnem kabinetu, vključno z imenovanjem Mihajla Fedorova na čelo obrambnega ministrstva. Šmihal, ki je pred tem opravljal funkcijo ministra za obrambo, bo sedaj prevzel enega najpomembnejših resorjev v državi, ki vključuje upravljanje energetskega sektorja in usklajevanje vladnih politik na najvišji ravni. Postopek imenovanja je v parlamentu sprva naletel na težave, saj poslanci v prvem poskusu kandidature niso podprli. Uspeh v drugem poskusu nakazuje na določeno stopnjo konsolidacije politične moči v verhovni radi, kar bo ključno za stabilnost ukrajinske vlade v prihodnjem obdobju, ko se država sooča z energetskimi in varnostnimi izzivi.

V bližini ključne kijevske termoelektrarne odjeknile eksplozije
politika gospodarstvo
V bližini ključne kijevske termoelektrarne odjeknile eksplozije

14. jan 10:43

V bližini termoelektrarne TE-5 v Kijevu so bile v sredo zjutraj zabeležene nove eksplozije, ki so se zgodile med izvajanjem popravil na objektu. Po navedbah očividcev in lokalnih medijev so siloviti poki vznemirili prebivalce ukrajinske prestolnice, medtem ko so oblasti v mestu in širši regiji razglasile zračni alarm. Poleg kijevske regije so se opozorilne sirene oglasile tudi v Dnipropetrovski in Černigovski oblasti. Ukrajinski energetski holding DTEK je potrdil, da je bila v napadih poškodovana oprema ene izmed termoelektrarn, kar še dodatno obremenjuje že tako krhek energetski sistem države. Zaradi negotovosti glede nadaljnje oskrbe so prebivalci Kijeva in okolice začeli množično kupovati osnovne življenjske potrebščine, predvsem kruh in pitno vodo, saj se bojijo dolgotrajnejših prekinitev dobave elektrike in vode. Incident se je zgodil v času, ko ukrajinske energetske službe poskušajo sanirati škodo na kritični infrastrukturi po predhodnih valovih napadov. Napadi na energetske objekte so postali del širše strategije uničevanja civilne infrastrukture, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v državi pred prihajajočim obdobjem povečane porabe energije.

Entitete in sentiment

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropski energetski trg in stabilnost preskrbe z električno energijo v širši regiji. Morebitna humanitarna kriza zaradi mraza bi lahko povzročila nove migracijske pritiske, ki bi dosegli tudi Slovenijo, hkrati pa Slovenija sodeluje pri zagotavljanju humanitarne in tehnične pomoči Ukrajini prek mehanizmov EU.