Slika je umetno generirana iz tem: ustavne odločbe, zasebno zdravstvo, javno zdravstvo, zdravstvena zakonodaja
Levosredinsko
Zanesljiv vir Verified Propaganda
politika zdravstvo
Levosredinsko
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Združenje zdravstvenih zavodov pozvalo k jasni razmejitvi med javnim in zasebnim zdravstvom

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je opozorilo na nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti javnega sistema. Odziv združenja sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, kar po njihovem mnenju povečuje potrebo po jasnih pravilih delovanja. V združenju poudarjajo, da je brez ustrezne ureditve ogrožena vzdržnost zdravstvenih storitev, ki so dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji.

Predstavniki zavodov so izpostavili, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne težave, ki bi lahko nastale v praksi. Pozivajo pristojne institucije k pripravi zakonodajnih rešitev, ki bodo preprečile odliv kadrov in sredstev iz javnega v zasebni sektor. Po njihovem mnenju je ključno določiti pogoje, pod katerimi lahko zdravstveni delavci sodelujejo z obema sferama, ne da bi pri tem prišlo do konflikta interesov ali podaljševanja čakalnih dob.

Izjave

"Nujno bo potrebno urediti sistemsko razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, če hočemo zagotoviti dolgoročno stabilnost in vzdržnost javnega zdravstvenega sistema."

Entitete in sentiment

Izvorni članki

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

nepristranski:
pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

sredina:
leva sredina:
levo:

Politične preference

neznano:
progresiven:
proevropski:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
intervjuji:
analize:
preiskovalno novinarstvo:
kritično poročanje:
dokumentarci:
mnenja in komentarji:

Neodvisnost

odvisen:
neodvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Vprašanje razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom je ključno za slovenski socialni model in dostopnost storitev za vse državljane. Odločitve ustavnega sodišča in pozivi stanovskih združenj neposredno vplivajo na organizacijo dela v bolnišnicah in zdravstvenih domovih po celotni državi. Morebitne spremembe bodo vplivale na čakalne dobe, kadrovsko zasedenost v javnih zavodih in dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, kar so teme najvišjega nacionalnega interesa.

Podobni članki

Združenje zdravstvenih zavodov pozvalo k jasni razmejitvi med javnim in zasebnim zdravstvom
politika zdravstvo
Združenje zdravstvenih zavodov pozvalo k jasni razmejitvi med javnim in zasebnim zdravstvom

29. dec 16:05

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

Odzivi na odločitev Ustavnega sodišča o dodatnem delu zdravnikov pri zasebnikih
politika pravosodje
Odzivi na odločitev Ustavnega sodišča o dodatnem delu zdravnikov pri zasebnikih
4 posodobitev 24. dec 9:25

Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je prepovedoval zdravstvenim delavcem delo pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev, neustaven. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa velja ureditev pred sprejetjem sprememb zakona. Razveljavitev se nanaša na prepoved dela pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih ter omejitve dela pri koncesionarjih.

Zdravniško društvo poziva k upoštevanju stroke pri sprejemanju zakonov
zdravstvo politika
Zdravniško društvo poziva k upoštevanju stroke pri sprejemanju zakonov

1. dec 12:56

Slovensko zdravniško društvo poziva zakonodajalce, naj pri sprejemanju zakonov, ki posegajo na področje zdravniškega dela, upoštevajo stališča stroke. Opozarjajo, da sprejemanje zakonov s področja zdravstva brez sodelovanja zdravnikov vodi v neučinkovite rešitve in težave. Podpirajo prizadevanja vlade na področju zdravstva, vendar poudarjajo pomembnost strokovnega sodelovanja pri zakonodaji.

Državni zbor potrdil reformo pravosodja in zakon o digitalizaciji zdravstva
tehnologija politika
Državni zbor potrdil reformo pravosodja in zakon o digitalizaciji zdravstva

21. nov 18:57

Državni zbor je potrdil sveženj zakonodaje za reformo pravosodja, ki med drugim ukinja okrajna sodišča. Sprejeli so tudi zakon o digitalizaciji zdravstva, ki bo omogočil vzpostavitev centralno upravljanih informacijskih rešitev in standardizacijo procesov v zdravstvenih zavodih. Zakon o digitalizaciji zdravstva je bil sprejet s 53 glasovi za in 16 oziroma 17 proti.

Entitete in sentiment

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Vprašanje razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom je ključno za slovenski socialni model in dostopnost storitev za vse državljane. Odločitve ustavnega sodišča in pozivi stanovskih združenj neposredno vplivajo na organizacijo dela v bolnišnicah in zdravstvenih domovih po celotni državi. Morebitne spremembe bodo vplivale na čakalne dobe, kadrovsko zasedenost v javnih zavodih in dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, kar so teme najvišjega nacionalnega interesa.