Zvezni sodnik v Minnesoti omejil delovanje zveznih agentov med protesti

Ameriško zvezno sodišče je izdalo odločbo, s katero je strogo omejilo načine, kako lahko agenti urada za priseljevanje in carino (ICE) posredujejo proti nenasilnim protestnikom v zvezni državi Minnesota. Sodnik je agenciji prepovedal uporabo agresivnih ukrepov in sredstev za razganjanje množic, kadar gre za mirne demonstrante, ki nasprotujejo izvajanju zvezne zakonodaje o priseljevanju. Odločitev sodišča je neposreden odziv na nenehne konflikte med uradniki agencije ICE in aktivisti v Minneapolisu. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sodni nalog določa, da zvezni agenti ne smejo več uporabljati taktik za nadzor množic, ki so se v preteklosti izkazale za sporne pri obravnavi posameznikov, ki niso izvajali nasilja ali ogrožali javne varnosti. Sodba predstavlja pomemben pravni precedens pri določanju meja pooblastil zveznih organov kazenskega pregona med javnimi shodi. Zagovorniki človekovih pravic so odločitev pozdravili kot zmago za svobodo govora in pravico do zbiranja, saj preprečuje samovoljno uporabo sile proti tistim, ki mirno izražajo svoje politično nestrinjanje z migracijsko politiko Združenih držav Amerike.

Zvezna okrožna sodnica Kate Menendez je v petek izdala razsodbo, s katero je zveznim agentom v okolici Minneapolisa prepovedala pridržanje in uporabo solzivca proti mirnim protestnikom. Odločitev se nanaša na izvajalce obsežne operacije nadzora nad priseljevanjem, ki so se v preteklosti večkrat zapletli v spore z demonstranti. Sodnica je poudarila, da organi pregona ne smejo posegati v pravice posameznikov, ki mirno opazujejo njihovo delo ali protestirajo, ne da bi pri tem fizično ovirali uradne postopke. Sodba temelji na tožbi, vloženi decembra lani, ki je opozorila na sporne metode zveznih uslužbencev med izvajanjem imigracijske zakonodaje. Po navedbah sodišča je ključno zagotoviti ustavno zaščitene pravice do zbiranja, tudi v času povečanih varnostnih ukrepov ali specifičnih policijskih operacij. Ukrep tako omejuje uporabo prisilnih sredstev le na primere neposrednega oviranja uradnih oseb. Operacija v Minneapolisu velja za eno največjih tovrstnih akcij v zadnjem obdobju, kar je povzročilo napetosti med lokalno skupnostjo in zveznimi oblastmi. Odločitev sodišča predstavlja pomemben pravni precedens pri določanju meja pooblastil zveznih agentov v razmerju do civilnih opazovalcev in aktivistov v urbanih okoljih.

V Minneapolisu so se v soboto zvrstili siloviti spopadi med nasprotniki in podporniki zaostrene priseljenske politike administracije predsednika Trumpa. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je večja skupina protiprotestnikov obkolila in pregnala manjšo skupino desničarskih aktivistov, ki so podpirali zvezno službo za priseljevanje in carine (ICE). Guvernerjev urad je zaradi stopnjevanja nasilja mobiliziral narodno gardo, ki ostaja v pripravljenosti za pomoč lokalnim organom pregona, čeprav še ni bila razporejena na mestne ulice. Protesti v mestih Minneapolis in St. Paul potekajo neprekinjeno, odkar je ministrstvo za domovinsko varnost v regijo napotilo več kot 2000 zveznih agentov za izvajanje poostrenega nadzora nad priseljenci. Razmere so se dodatno zaostrile po posredovanju sodišča, saj je zvezna sodnica Kate Menendez izdala odredbo, ki agentom prepoveduje pridržanje mirnih protestnikov in uporabo solzivca proti njim. Kljub sodni odločitvi se ulični spopadi nadaljujejo, pri čemer je bilo v zadnjem incidentu poškodovanih več oseb, vključno z organizatorjem pro-ICE shoda Jakom Langom. Dogajanje spremljajo očitki o politični motiviranosti zveznih organov, saj je pravosodno ministrstvo sprožilo preiskave proti lokalnim uradnikom, ki kritizirajo zvezno vlado, medtem ko zavračajo preiskavo o spornem streljanju zveznega agenta. Široka prisotnost zveznih sil in uporaba nasilnih metod sta sprožili val nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom, kar poglablja krizo zaupanja v zvezne institucije.