Zvezni sodnik omejil delovanje agencije ICE proti mirnim protestnikom v Minnesoti

Zvezni sodnik v ameriški zvezni državi Minnesota je v petek izdal sodno odredbo, s katero je omejil pooblastila zveznih agentov med mirnimi protesti. Odločitev prepoveduje pripadnikom zveznih služb, vključno z agenti urada za priseljevanje in carine (ICE), da bi pridržali mirne protestnike ali proti njim uporabili nesmrtonosna sredstva za razganjanje množic, kadar ti ne ovirajo uradnih postopkov ali zgolj opazujejo delo agentov na terenu. Sodna odredba prihaja v času povečanih napetosti in protestov, ko je takratni predsednik Donald Trump izjavil, da trenutno ni potrebe po uporabi zakona o vstaji (Insurrection Act) za zatrtje demonstracij. Sodnik, ki ga je imenovala Bidnova administracija, je s tem vzpostavil pravno zaščito za opazovalce in udeležence shodov, ki ne kršijo zakona, ter prepovedal povračilne ukrepe proti njim. Ta pravna poteza predstavlja pomemben precedens pri omejevanju zvezne izvršilne oblasti v razmerju do pravice državljanov do svobodnega zbiranja. Ukrep neposredno vpliva na taktike, ki jih zvezne agencije lahko uporabljajo pri obvladovanju civilnih nemirov, in poudarja pomen ločevanja med nasilnimi dejanji in mirnim izražanjem mnenj.

Zvezna okrožna sodnica Kate Menendez je v petek izdala razsodbo, s katero je zveznim agentom v okolici Minneapolisa prepovedala pridržanje in uporabo solzivca proti mirnim protestnikom. Odločitev se nanaša na izvajalce obsežne operacije nadzora nad priseljevanjem, ki so se v preteklosti večkrat zapletli v spore z demonstranti. Sodnica je poudarila, da organi pregona ne smejo posegati v pravice posameznikov, ki mirno opazujejo njihovo delo ali protestirajo, ne da bi pri tem fizično ovirali uradne postopke. Sodba temelji na tožbi, vloženi decembra lani, ki je opozorila na sporne metode zveznih uslužbencev med izvajanjem imigracijske zakonodaje. Po navedbah sodišča je ključno zagotoviti ustavno zaščitene pravice do zbiranja, tudi v času povečanih varnostnih ukrepov ali specifičnih policijskih operacij. Ukrep tako omejuje uporabo prisilnih sredstev le na primere neposrednega oviranja uradnih oseb. Operacija v Minneapolisu velja za eno največjih tovrstnih akcij v zadnjem obdobju, kar je povzročilo napetosti med lokalno skupnostjo in zveznimi oblastmi. Odločitev sodišča predstavlja pomemben pravni precedens pri določanju meja pooblastil zveznih agentov v razmerju do civilnih opazovalcev in aktivistov v urbanih okoljih.

V Minneapolisu so se v soboto zvrstili siloviti spopadi med nasprotniki in podporniki zaostrene priseljenske politike administracije predsednika Trumpa. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je večja skupina protiprotestnikov obkolila in pregnala manjšo skupino desničarskih aktivistov, ki so podpirali zvezno službo za priseljevanje in carine (ICE). Guvernerjev urad je zaradi stopnjevanja nasilja mobiliziral narodno gardo, ki ostaja v pripravljenosti za pomoč lokalnim organom pregona, čeprav še ni bila razporejena na mestne ulice. Protesti v mestih Minneapolis in St. Paul potekajo neprekinjeno, odkar je ministrstvo za domovinsko varnost v regijo napotilo več kot 2000 zveznih agentov za izvajanje poostrenega nadzora nad priseljenci. Razmere so se dodatno zaostrile po posredovanju sodišča, saj je zvezna sodnica Kate Menendez izdala odredbo, ki agentom prepoveduje pridržanje mirnih protestnikov in uporabo solzivca proti njim. Kljub sodni odločitvi se ulični spopadi nadaljujejo, pri čemer je bilo v zadnjem incidentu poškodovanih več oseb, vključno z organizatorjem pro-ICE shoda Jakom Langom. Dogajanje spremljajo očitki o politični motiviranosti zveznih organov, saj je pravosodno ministrstvo sprožilo preiskave proti lokalnim uradnikom, ki kritizirajo zvezno vlado, medtem ko zavračajo preiskavo o spornem streljanju zveznega agenta. Široka prisotnost zveznih sil in uporaba nasilnih metod sta sprožili val nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom, kar poglablja krizo zaupanja v zvezne institucije.