Objavljeno: pred dvema urama
Predsednik Salvadorja Nayib Bukele in kostariški predsednik Rodrigo Chaves sta v sredo v Alajueli slovesno položila temeljni kamen za nov zapor z najvišjo stopnjo varovanja. Objekt je zasnovan po zgledu salvadorskega Centra za zapiranje teroristov (CECOT), ki je postal simbol Bukelejeve brezkompromisne strategije v boju proti kriminalnim tolpam. Dogodek se je odvil le tri tedne pred predsedniškimi volitvami v Kostariki, kjer vprašanje javne varnosti zavzema osrednje mesto v predvolilni kampanji.
Kostariška vlada se s tem korakom odziva na naraščajoč val nasilja in kriminala v državi, ki je bila nekoč znana kot ena najbolj varnih v regiji. Odločitev za prevzem salvadorskega modela zaporniškega sistema je sprožila burne razprave v javnosti in med političnimi nasprotniki. Opozicijski voditelji namreč trdijo, da gre za politično potezo, ki služi krepitvi položaja vladajoče stranke pred prihajajočim glasovanjem in utrjevanju avtoritarnih metod v kazenskem pravosodju.
Sodelovanje med državama poudarja vse večji vpliv Bukelejevega pristopa k varnosti v Latinski Ameriki, kljub številnim opozorilom mednarodnih organizacij glede kršenja človekovih pravic. Projekt v Alajueli bo predstavljal prvi tovrstni objekt v Kostariki, ki bo namenjen izključno najnevarnejšim obsojencem, s čimer želi država razbremeniti prenatrpane zapore in omejiti delovanje kriminalnih združb izza zaporniških zidov.
"Predsednik Bukele in predsednik Chaves sta položila prvi kamen za nov zapor z najvišjo stopnjo varovanja, zasnovan po zgledu salvadorskega centra CECOT."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Nayib Bukele | nevtralno |
| Rodrigo Chaves | nevtralno |
| CECOT | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Srednji Ameriki nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost, vendar je pomembno z vidika spremljanja globalnih trendov v kaznovalni politiki in vpliva populističnih varnostnih modelov na demokratične standarde, kar so teme, ki se občasno pojavljajo tudi v evropskem političnem prostoru.
9. nov 16:05
Rui Costa je bil ponovno izvoljen za predsednika portugalskega nogometnega kluba Benfica. Na volitvah je prejel 65,9 % glasov in bo tako nadaljeval z vodenjem kluba. Costa je ob tem poudaril, da se zaveda velike odgovornosti in bo delal v dobro kluba.
11. jan 2:41
Vlade Argentine, Bolivije, Kostarike, Ekvadorja, Gvatemale, Paragvaja, Peruja in Dominikanske republike so v skupni izjavi ostro zavrnile dekret honduraške predsednice Xiomare Castro, ki odreja splošno ponovno štetje glasov po predsedniških volitvah. Podpisnice menijo, da odločitev predsednice spodkopava avtoriteto Nacionalnega volilnega sveta (CNE) in resno ogroža demokratične institucije v državi. Države so v svojem sporočilu ponovno potrdile priznanje Nasryja Asfure kot novoizvoljenega predsednika Hondurasa, kar je pred tem uradno razglasil pristojni volilni organ. Skupina držav je prav tako obsodila nasilje nad opozicijskimi politiki, ki se je odvilo pretekli četrtek, in vsakršne poskuse političnega pritiska, ki bi lahko spremenili volilno voljo državljanov. Poudarile so, da so mednarodne opazovalne misije potrdile legitimnost volitev, izvedenih 30. novembra, na katerih so honduraški volivci svobodno izrazili svojo voljo. Dokument poziva vse politične akterje v Hondurasu k spoštovanju demokratičnega reda in mirnemu prenosu oblasti. Kriza v državi se je poglobila po tem, ko je predsednica Castrova, ki pripada levičarskemu političnemu polu, izdala dekret, s katerim je poskušala izpodbiti uradne rezultate. Večina držav podpisnic izjave, ki jih vodijo desnosredinske vlade, v potezi predsednice vidi nevaren precedens za regijo. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi razglašenih rezultatov, medtem ko vlada trdi, da so bile pri štetju prisotne nepravilnosti.
30. nov 16:56
Adalberto Costa Júnior je bil ponovno izvoljen za predsednika UNITA, največje opozicijske stranke v Angoli, z izjemno zmago, saj je prejel 90 % glasov proti 10 % glasov Rafaela Massange Savimbija. Ta izvolitev utrjuje njegovo vodstvo v stranki v ključnem trenutku za njeno politično preusmeritev.
3. jan 18:42
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v uradni izjavi ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanje označil za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ki regijo vrača v najtemnejše čase tujega vmešavanja v latinskoameriško politiko. Poudaril je, da takšne poteze ogrožajo mir v regiji in presegajo meje dopustnega v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil burne odzive tudi na brazilskem notranjepolitičnem prizorišču. Sinovi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara so prek družbenih omrežij proslavili padec Madura in dogajanje izkoristili za napad na aktualnega predsednika Lulo. Carlos, Eduardo in Flávio Bolsonaro so operacijo interpretirali kot konec vpliva levice v Latinski Ameriki, pri čemer so vlekli vzporednice z domnevnim političnim preganjanjem svojega očeta v Braziliji. Flávio Bolsonaro je ob tem namigoval na nepravilnosti pri brazilskih volitvah in napovedal propad političnega povezovanja levih strank v okviru Foruma v São Paulu.
Predsednik Lula da Silva je uveljavil veto na sporni zakon, ki bi omogočil znižanje kazni Jairu Bolsonaru in njegovim podpornikom, obtoženim za poskus državnega udara v Brasílii pred tremi leti. Zakon bi omilil kazni udeležencem nemirov.
3. jan 15:42
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Nayib Bukele | nevtralno |
| Rodrigo Chaves | nevtralno |
| CECOT | Negativno |
Dogajanje v Srednji Ameriki nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost, vendar je pomembno z vidika spremljanja globalnih trendov v kaznovalni politiki in vpliva populističnih varnostnih modelov na demokratične standarde, kar so teme, ki se občasno pojavljajo tudi v evropskem političnem prostoru.