Objavljeno: 16. 1. 2026 4:42
Evropska komisija je napovedala, da bo v prihodnjih tednih odpravila vse kazenske ukrepe proti Kosovu, ki so bili uvedeni leta 2023 po nasilnih incidentih na severu države. Jan Gert Koopman, direktor direktorata za širitev pri Evropski komisiji, je pojasnil, da bo ta odločitev sprostila več kot 400 milijonov evrov finančnih sredstev, namenjenih kosovskim projektom. Institucije trenutno že pripravljajo dokumentacijo za programiranje sredstev in sklepanje pogodb, ki bodo financirane iz teh virov.
Ukrepi so bili uvedeni po stopnjevanju napetosti, ko so albanski župani v spremstvu posebnih policijskih enot vstopili v občinske stavbe v večinsko srbskih občinah na severu Kosova, kar je sprožilo spopade med srbskimi protestniki in varnostnimi silami ter pripadniki misije KFOR. Zaradi teh dogodkov je Evropska unija brez formalnih procedur ustavila financiranje in odpovedala vse bilateralne sestanke na visoki ravni s predstavniki kosovskih oblasti.
Kljub temu da so bili ukrepi sprva zasnovani kot pritisk na Prištino za deeskalacijo razmer, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen potrdila, da so pogoji za njihovo odpravo zdaj izpolnjeni. Sprostitev sredstev bo Kosovu omogočila nadaljevanje ključnih infrastrukturnih in razvojnih projektov, ki so bili zaradi sankcij začasno zamrznjeni.
"Z odločitvijo bo sproščenih več kot 400 milijonov evrov sredstev za Kosovo."
"V prihodnjih tednih bi dejansko odpravili vse finančne ukrepe, kar je prav tisto, kar je izjavila naša predsednica."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Evropska komisija | Pozitivno |
| Jan Gert Koopman | nevtralno |
| Ursula von der Leyen | nevtralno |
| Kosovo | Pozitivno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje na Zahodnem Balkanu je za Slovenijo strateškega pomena zaradi geografske bližine in močnih gospodarskih vezi z regijo. Stabilizacija Kosova in njegova integracija v evropske finančne tokove neposredno vplivata na regionalno varnost, ki je ena izmed prioritet slovenske zunanje politike.
Slovenska podjetja so aktivno prisotna na kosovskem trgu, zato sprostitev 400 milijonov evrov evropskih sredstev odpira nove priložnosti za investicije in sodelovanje pri infrastrukturnih projektih, kjer slovenski izvajalci pogosto nastopajo kot partnerji.
25. nov 20:56
Evropska komisija je Hrvaško pozvala, naj sprejme ukrepe za obvladovanje javnofinančnih izdatkov in zagotovi, da bo fiskalna politika v prihodnjem letu skladna s priporočili. Komisija je izrazila zaskrbljenost zaradi prevelikih neto izdatkov Hrvaške.
10. okt 16:06
Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je 15. oktobra obiskala Kosovo v sklopu turneje po državah Zahodnega Balkana. Med obiskom se je srečala s kosovsko predsednico Vjoso Osmani in premierjem Kosova. Namen obiska je bil potrditi podporo Evropske unije regiji.
12. jan 15:42
Črna gora je decembra 2025 na medvladni konferenci z Evropsko unijo v Bruslju dosegla pomemben mejnik, saj je začasno zaprla še pet pogajalskih poglavij. Gre za področja prava ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prostega pretoka kapitala, prava družb, kmetijstva in razvoja podeželja ter ribištva. S tem je država skupno število zaprtih poglavij povečala na dvanajst, kar jo utrjuje na prvem mestu med kandidatkami za vstop v povezavo. Vlada v Podgorici je kot cilj postavila zaprtje vseh preostalih 21 poglavij do konca leta 2026, s polnopravnim članstvom v letu 2028. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob tem poudarila, da Črna gora še nikoli ni bila bližje cilju, vendar opozorila, da se sedaj začenja ključna faza dejanske implementacije standardov. Kljub napredku pa analize kažejo na potrebo po rekonstrukciji vlade v Podgorici. Da bi država uspešno končala proces integracije, naj bi bilo ključno oblikovanje močne proevropske administracije, ki bi se bila sposobna upreti zunanjim vplivom in iz vlade izločiti protievropske elemente. Strokovne ocene kažejo, da so politična stabilnost in jasna usmeritev v reforme ključni dejavniki za dosego ambicioznega časovnega načrta. Medtem ko so nekatere sosednje države v regiji, denimo Srbija in Bosna in Hercegovina, v preteklem obdobju beležile zastoje ali celo izgubo evropskih sredstev zaradi notranjih sporov, Črna gora z novimi koraki ohranja dinamiko, ki bi lahko privedla do zaključka tehničnih pogajanj do konca leta 2026.
11. nov 15:06
Moldavija je v procesu približevanja Evropski uniji dosegla največji letni napredek med vsemi državami kandidatkami, je v Kišinjevu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kljub temu Moldavijo do dejanskega članstva v EU še čaka veliko dela. Kosova je poudarila, da so na napredek Moldavije "ljubosumne" tudi druge države.
8. nov 10:07
Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je 11. novembra obiskala Kišinjev, glavno mesto Republike Moldavije, kjer se je srečala z vodstvom države in sodelovala na konferenci o napredku in prihodnjih prioritetah države v zvezi z razširitvijo EU. Obisk je namenjen razpravi o širitvi Evropske unije in prihodnosti Republike Moldavije.
18. okt 19:04
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESC) je postal prva institucija Evropske unije, ki je sprejela člane s Kosova. Ta svetovalna institucija znotraj struktur EU je že pred več kot letom dni sprejela člane iz držav kandidatk za članstvo v EU, sedaj pa širi sodelovanje tudi s Kosovom. EESC je pozval organizacije civilne družbe na Kosovu, da se prijavijo za članstvo.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Evropska komisija | Pozitivno |
| Jan Gert Koopman | nevtralno |
| Ursula von der Leyen | nevtralno |
| Kosovo | Pozitivno |
Dogajanje na Zahodnem Balkanu je za Slovenijo strateškega pomena zaradi geografske bližine in močnih gospodarskih vezi z regijo. Stabilizacija Kosova in njegova integracija v evropske finančne tokove neposredno vplivata na regionalno varnost, ki je ena izmed prioritet slovenske zunanje politike.
Slovenska podjetja so aktivno prisotna na kosovskem trgu, zato sprostitev 400 milijonov evrov evropskih sredstev odpira nove priložnosti za investicije in sodelovanje pri infrastrukturnih projektih, kjer slovenski izvajalci pogosto nastopajo kot partnerji.