Britanskokolumbijski premier Eby predlagal gradnjo rafinerije namesto naftovoda

Premier kanadske province Britanska Kolumbija David Eby je v torek pozval k premiku v kanadski energetski strategiji. Namesto razprav o gradnji novega naftovoda, ki bi surovo nafto prevažal proti azijskim trgom, je Eby predlagal usmeritev v izgradnjo nove rafinerije na domačih tleh. Po njegovem mnenju bi bilo smiselnem, da se morebitna proračunska sredstva, predvidena za infrastrukturne projekte na severni obali province, raje namenijo podpori predelave nafte in plina znotraj Kanade. Eby je poudaril, da bi takšna odločitev prinesla večjo dodano vrednost domačemu gospodarstvu in zmanjšala odvisnost od izvoza surovih energentov. Predlog prihaja v času, ko se Kanada spopada z vprašanji o prihodnosti svoje energetske infrastrukture in okoljskih zavezah. Premierjeva izjava nakazuje na morebiten strateški zasuk v razmišljanju regionalnih oblasti, ki si želijo okrepiti lokalno predelovalno industrijo namesto zgolj tranzita surovin v tujino.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.