Finska bo za obrambne nakupe iz skupnega posojilnega instrumenta EU črpala milijardo evrov, kar bo po besedah premierja Orpa okrepilo finsko obrambno industrijo

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Avstrijski bruto prispevek v Evropsko unijo se bo po napovedih povečal. Leta 2024 je znašal 3,328 milijarde evrov, letos naj bi dosegel 3,5 milijarde, leta 2026 pa naj bi se povzpel na 4,401 milijarde evrov. Povečanje je razvidno iz parlamentarne preiskave, ki jo je zahtevala stranka FPÖ. Nekateri mediji to označujejo za "milijardni absurd".

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.