Ameriška mesta zavzela različna stališča do vprašanj zvezne avtoritete in migracijske politike

V Washingtonu in Minneapolisu se stopnjujejo politični pritiski po smrti Renee Nicole Good, 37-letne ameriške državljanke, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo ustreli agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Dogodek je sprožil val protestov po vsej državi in vnesel razdor v kongresne vrste, kjer demokrati in nekateri republikanci zahtevajo celovito preiskavo postopkov pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa. Kritike so usmerjene predvsem v agresivne deportacijske operacije, ki so v zadnjih dneh ohromile več ameriških mest. Župan Minneapolisa Jacob Frey je pozval Zvezni preiskovalni urad (FBI), naj v preiskavo vključi državne organe, saj dvomi v nepristranskost notranjega ministrstva pod vodstvom Kristi Noem. Slednja je dejanje pokojne nemudoma označila za "domači terorizem", čeprav videoposnetki in izpovedi prič kažejo na nejasne okoliščine njenega ravnanja z vozilom med poskusom aretacije. Frey je administracijo obtožil, da namesto ugotavljanja resnice raje širi vnaprej pripravljene politične narative, medtem ko je Noemova napovedala napotitev dodatnih agentov v mesto. Nenavadno oster odziv je prišel tudi s strani vplivnega konservativnega voditelja Tuckerja Carlsona, ki je kritiziral svoje politične zaveznike zaradi izkoriščanja tragedije za nabiranje političnih točk. Carlson je poudaril, da bi morala biti v ospredju človeška izguba matere petletnega otroka, ne glede na njena politična prepričanja ali poglede na vprašanje priseljevanja. Medtem ko se razmere v Minneapolisu zaostrujejo, kongresniki razpravljajo o morebitnih sankcijah za odgovorne v agenciji ICE in ministrstvu za domovinsko varnost.

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.