Objavljeno: pred eno uro
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uporabe redne vojske v zvezni državi Minnesota, če tamkajšnje lokalne oblasti ne bodo uspele zajeziti nasilnih protestov. Njegova izjava je sledila stopnjevanju nemirov, ki so izbruhnili po smrti domačinke med posredovanjem uradnikov službe za priseljevanje in carine (ICE). Trump je poudaril, da je pripravljen z vojaško silo vzpostaviti red in mir, če guverner države ne bo takoj ukrepal proti protestnikom.
Napetosti v Minneapolisu in okolici so narasle po navedbah o domnevnem uboju s strani zveznih agentov, kar je sprožilo val nezadovoljstva in ulične nerede. Predsednikovo vztrajanje pri vojaškem posredovanju predstavlja redek in pravno kompleksen ukrep v ameriški notranji politiki, saj uporaba vojske za policijske naloge na tleh ZDA zahteva izredne pogoje.
Kritiki opozarjajo, da bi vključitev vojaških enot lahko situacijo še dodatno zaostrila, medtem ko Trump vztraja pri stališču, da je zaščita lastnine in javnega reda prednostna naloga. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih zveznih agencij in uporabi sile v ameriškem pravosodnem sistemu.
"Če guverner ne bo vzpostavil reda, bom poslal vojsko."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Minnesota | nevtralno |
| ICE | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Združenih državah Amerike, ki so ključna strateška partnerica Slovenije in vodilna sila zveze NATO, vpliva na globalno stabilnost. Morebitna uporaba vojske za notranje politične namene v ZDA bi lahko pomenila destabilizacijo najpomembnejšega zahodnega zaveznika, kar bi posredno vplivalo na slovensko zunanjo politiko in varnostno okolje v okviru evroatlantskih integracij.
Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.
2. jan 22:42
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal ostro opozorilo iranskim oblastem naj ne uporabljajo nasilja nad miroljubnimi protestniki, ki se v državi zbirajo zaradi visoke inflacije. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« protestnikom, če bodo iranske sile uporabile smrtonosno silo. V svoji izjavi je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, čeprav konkretnih podrobnosti o morebitni operaciji ni podal. Na predsednikove besede so se že odzvali v Teheranu, kjer so grožnje označili za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Odzivi prihajajo tudi iz ameriškega kongresa; republikanski poslanec Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih namerah in ocenil, da Trumpove grožnje niso motivirane s skrbjo za svobodo govora, temveč z geostrateškimi interesi, povezanimi z nafto. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Iran pretresajo protivladni shodi zaradi gospodarske krize.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.
pred eno uro
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost aktivacije zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočila napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti in ponovnim spopadom med protestniki ter pripadniki službe za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se močno zaostrile po dveh streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim po smrti matere, ki jo je prejšnji teden ustrelil agent ICE, ter sredinem incidentu, v katerem je bil ranjen moški, ki naj bi napadel uradne osebe. Lokalni in državni voditelji v Minnesoti so se ostro odzvali na predsednikove namere in nasprotujejo navzočnosti zveznih sil. Guverner Tim Walz je delovanje službe ICE označil za kampanjo organizirane brutalnosti nad prebivalci Minnesote ter državljane pozval k glasnim, a mirnim protestom. Župan Minneapolisa Jacob Frey je prav tako pozval k umiritvi strasti, medtem ko Trump vztraja, da bo z uporabo vojaške sile naredil konec dejavnostim, ki jih je označil za delo "profesionalnih agitatorjev in upornikov". Zakon o uporu, ki ga Trump namerava uveljaviti, v Združenih državah Amerike ni bil uporabljen že več kot 30 let. Njegova morebitna aktivacija bi pomenila redek primer neposrednega vojaškega posredovanja na ameriških tleh zaradi notranjih nemirov. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega nasprotovanja strogi migracijski politiki Trumpove administracije, ki vključuje obsežne operacije zveznih organov v mestih po vsej državi.
4. jan 6:42
Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre diplomatske odzive, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto groženj iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov, ki se v več mestih zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije. Po navedbah nekaterih poročil naj bi v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, medtem ko se aretacije protestnikov stopnjujejo. Trumpove napovedi so naletele na kritike tudi znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Teheran je v odzivu na Trumpove besede zahteval ukrepanje Združenih narodov, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se islamska republika ne bo vdala pritisku in da bodo protestniki »postavljeni na svoje mesto«.
3. jan 22:42
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na akcijo ("locked and loaded"), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu. Iran so namreč zajeli množični protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer poročila navajajo že najmanj sedem smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove izjave so sprožile mešane odzive v ameriški politiki in mednarodni javnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta predsednika kritizirala, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave in da takšna retorika odstopa od politike "Amerika na prvem mestu". Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je opozoril, da predsednik uporablja strategijo intervencionizma, ki jo je v preteklosti pripisoval svojim političnim nasprotnikom. Medtem je Teheran že uradno pozval Združene narode k ukrepanju proti ameriškim grožnjam, vrhovni voditelj Ali Hamenej pa je vztrajal, da je treba protestnike, ki povzročajo nemire, "postaviti na njihovo mesto".
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Minnesota | nevtralno |
| ICE | Negativno |
Dogajanje v Združenih državah Amerike, ki so ključna strateška partnerica Slovenije in vodilna sila zveze NATO, vpliva na globalno stabilnost. Morebitna uporaba vojske za notranje politične namene v ZDA bi lahko pomenila destabilizacijo najpomembnejšega zahodnega zaveznika, kar bi posredno vplivalo na slovensko zunanjo politiko in varnostno okolje v okviru evroatlantskih integracij.