Ameriška senatorka nasprotovala Trumpovemu nakupu Grenlandije, v Pensilvaniji pa poziv k zamenjavi senatorja Fettermana

Vodja demokratske manjšine v ameriškem senatu Chuck Schumer je napovedal vložitev zakonodajnega predloga, s katerim želijo preprečiti uvedbo uvoznih carin na izdelke iz osmih evropskih držav. Gre za povračilni ukrep predsednika Donalda Trumpa zaradi spora glede Grenlandije, ki je sprožil ostre kritike tako v Washingtonu kot v Bruslju. Demokrati trdijo, da bi takšne carine škodovale ameriškim zaveznicam v zvezi Nato in destabilizirale čezatlantsko sodelovanje. Zakonodajna iniciativa prihaja v času, ko se v senatu krepi odpor proti Trumpovi trgovinski politiki, saj so tudi nekateri republikanski senatorji načrte označili za nepotrebne in nespametne. Schumer je poudaril, da bi uvedba carin pomenila neposreden napad na partnerske države v Evropi, kar bi lahko dolgoročno oslabilo strateško varnostno arhitekturo Zahoda. Kljub odločnosti demokratov pa ostaja vprašanje, ali bodo v senatu zbrali zadostno število glasov republikanskih prebežnikov za preglasovanje predsedniškega veta. Spor se je zaostril, ko je Trump s carinami zagrozil evropskim državam, ki so zavrnile ali kritizirale njegove ambicije po nakupu Grenlandije. Evropska unija je že napovedala, da bo v primeru dejanske uvedbe carin odgovorila s sorazmernimi povračilnimi ukrepi, kar bi lahko sprožilo novo trgovinsko vojno med ZDA in Evropo.

Donald Trump se je soočil z novimi kritikami in izzivi. Po poročanju je Trumpova administracija sprožila preiskavo proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, kar je sprožilo odziv zagovornikov neodvisnosti ameriške centralne banke. Republikanski senator Thom Tillis je obljubil, da bo blokiral Trumpove nominirance. Prav tako je bil odpuščen tožilec Robert McBride, ker ni hotel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeya.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.