Ameriški zvezni agenti v Minneapolisu po uboju civilistke uporabljali prepovedane prijeme

Administracija predsednika Donalda Trumpa je močno okrepila dejavnosti zveznih agencij za priseljevanje v Minneapolisu in drugih delih države, kar je sprožilo odpor lokalnih skupnosti in obsežne pravne bitke. V Minneapolisu so agenti Službe za imigracijo in carino (ICE) izvedli aretacije v somalijski skupnosti, kar je povzročilo napetosti in proteste prebivalcev. Operacije spremlja uporaba napredne biometrične tehnologije in vizualnega nadzora, kar povečuje strah pred dolgotrajnim zveznim zbiranjem podatkov o civilistih. Zvezna država Illinois in mesto Chicago sta na ameriško okrožno sodišče vložila 103 strani dolgo tožbo proti zvezni vladi. V tožbi navajata, da agenti ICE in mejne patrulje prekoračujejo svoja pooblastila s sumničenjem brez podlage in z zbiranjem biometričnih podatkov mimoidočih ter protestnikov. Tožnika trdita, da takšna praksa krši državno ustavno zaščito zasebnosti in predstavlja radikalen odmik od desetletja uveljavljenih omejitev notranjega izvajanja imigracijskih zakonov. Dogajanje v Minneapolisu je doseglo vrhunec s pat pozicijo med zveznimi agenti in protestniki, medtem ko vlada napoveduje nov val operacij. Kritiki izpostavljajo, da se metode, prvotno razvite za nadzor meja, zdaj sistematično uporabljajo globoko v notranjosti države, kar spreminja naravo vsakodnevnih interakcij na ulicah ameriških mest v dejavnosti zbiranja podatkov.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

V Minneapolisu je agent ameriškega urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good, kar je v več ameriških mestih sprožilo val protestov proti metodam zveznih organov. Dogodek, ki se je zgodil v začetku januarja 2026, je v javnosti povzročil ostre polemike o upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so se pojavili nasprotujoči si posnetki incidenta. Medtem ko nasprotniki opozarjajo na pretirano uporabo sile, zagovorniki agenta poudarjajo nove posnetke, ki naj bi kazali, da je pokojna z vozilom ogrožala življenje uradnih oseb. Novi videoposnetki s perspektive agenta razkrivajo, da je Renee Nicole Good kljub pozivom uradnikov, naj zapusti vozilo, z avtomobilom zadela agenta ICE. Njena soproga, ki je dogajanje spremljala v bližini, naj bi jo po navedbah nekaterih virov k vožnji celo spodbujala. Kritiki zveznih agentov dogodek označujejo za nepotrebno stopnjevanje nasilja, ki bi se mu bilo mogoče izogniti, in opozarjajo na usodo šestletnega otroka, ki je po smrti matere ostal sirota, saj je njegov oče umrl že pred tem incidentom. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v odziv na nemire in napetosti v Minneapolis napotilo dodatne zvezne sile, da bi zagotovili red in mir. Incident ostaja pod drobnogledom javnosti, saj se mnenja o krivdi agenta in ravnanju žrtve močno razlikujejo, kar dodatno zaostruje politične delitve v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in pooblastil varnostnih organov.