V Washingtonu načrtujejo spomenik Thomasu Painu ob 250. obletnici objave dela Zdrav razum

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je v petek napovedala prekinitev sodelovanja s Centrom za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v Washingtonu, kjer je gostovala od leta 1971. Vodstvo opere je v uradni izjavi navedlo, da si prizadevajo za sporazumno predčasno prekinitev pogodbe o pridružitvi in ponovno vzpostavitev delovanja kot popolnoma neodvisna neprofitna organizacija. Glavni razlogi za selitev so po navedbah umetniške direktorice Francesce Zambello upad prihodkov, odstopi donatorjev in spremenjen poslovni model centra, ki zahteva vnaprejšnje financiranje produkcij, kar pa ni združljivo z opernim delovanjem. Odločitev opere velja za najmočnejši umetniški upor proti potezam predsednika Donalda Trumpa, ki je v svojem drugem mandatu prevzel vodenje te osrednje ameriške kulturne institucije. Trump se je februarja imenoval za predsednika upravnega odbora centra, za izvršnega direktorja pa postavil Richarda Grenella. Pod novim vodstvom so uvedli vrsto spornih sprememb, vključno z obveznim izvajanjem nacionalne himne pred vsakim koncertom, cenzuro politično obarvanih del in celo načrti za preimenovanje centra po samem predsedniku, kar je povzročilo val odpovedi umetnikov in upor med pokrovitelji. Kljub trditvam Richarda Grenella, da je pobudo za razhod dalo vodstvo centra in ne obratno, so podatki o padcu prodaje vstopnic in nezadovoljstvu donatorjev jasni. Washingtonska nacionalna opera bo svojo spomladansko sezono skrajšala in predstave preselila na nove lokacije v prestolnici. To dejanje označuje prelomnico v ameriški kulturni politiki, saj simbolizira globok razkol med trenutno politično administracijo in uveljavljenimi nacionalnimi umetniškimi ustanovami.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Bela hiša je ob peti obletnici vstopa protestnikov v ameriški Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja 2021, vzpostavila novo spletno stran, na kateri dogajanje predstavlja v bistveno drugačni luči od dosedanjih ugotovitev. V novi interpretaciji zgodovine so udeleženci, ki so podpirali nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, označeni za mirne protestnike. Administracija obenem odgovornost za takratno nasilje pripisuje organom pregona, češ da so policisti izzvali zbrano množico. Nova spletna stran brez predloženih dokazov trdi, da je bila policija tista, ki je sprožila usodni napad na Kapitol. Takšna retorika predstavlja popoln preobrat v uradnem poročanju o dogodkih, ki so jih mednarodni mediji in preiskovalni organi dotlej označevali za nasilen vdor v hram ameriške demokracije. Kritiki in osrednji mediji, vključno s CNN, opozarjajo, da gre za poskus ponovnega pisanja zgodovine in zanikanje dejstev, ugotovljenih v obsežnih sodnih postopkih. Sprememba uradnega stališča prihaja v času povečanih političnih napetosti v Združenih državah Amerike. Objava spletne strani je sprožila ostre odzive v javnosti, saj neposredno nasprotuje video posnetkom in pričevanjem, ki so dokumentirali napade na policiste in vdor v prostore kongresa pred petimi leti. To potezo mnogi razumejo kot del širše strategije preoblikovanja javnega mnenja o enem najbolj kontroverznih dogodkov v sodobni ameriški zgodovini.