Generalni državni tožilec zanika nesoglasja s tožilci v primeru Spinumviva

Tieslietu padome je za generalnega državnega tožilca predlagala Armīnsa Meistersa, višjega tožilca na okrožnem državnem tožilstvu v Rigi. Aigars Strupišs, predsednik Vrhovnega sodišča in vodja sveta, je to sporočil novinarjem. Prizadevanja Stukāna, da bi se vrnil na položaj generalnega državnega tožilca, so bila neuspešna.

Španski generalni državni tožilec Álvaro García Ortiz se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi domnevnega razkritja skrivnosti v povezavi s partnerjem Isabel Díaz Ayuso. Vrhovno sodišče je odprlo sojenje in mu naložilo plačilo varščine v višini 150.000 evrov. Kljub temu Ortiz ne namerava odstopiti in pričakuje, da bo na sojenju dokazal svojo nedolžnost. Vlada Pedra Sáncheza podpira Ortiza in zagovarja njegovo nadaljnje delovanje na položaju, poudarja pa spoštovanje do sodnega postopka. Katalonska stranka ERC primerja postopek proti Ortizu s preganjanjem voditeljev gibanja za neodvisnost.

Špansko vrhovno tožilstvo je na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za razveljavitev obsodbe nekdanjega generalnega državnega tožilca Álvara Garcíe Ortiza, ki je bil obsojen zaradi izdaje uradne tajnosti. Namestnica vrhovnega tožilca María de los Ángeles Sánchez Conde v zahtevi trdi, da je sodišče v postopku kršilo pravico do obrambe, domnevo nedolžnosti in načelo zakonitosti. García Ortiz je bil predhodno obsojen na denarno kazen v višini 7200 evrov in dvoletno prepoved opravljanja funkcije, ker naj bi razkril zaupne podatke o davčnem postopku Alberta Gonzáleza Amadorja, partnerja predsednice madridske regionalne vlade Isabel Díaz Ayuso. Tožilstvo v svojem argumentu izpostavlja, da je sodišče samovoljno razdelilo dejstva in ustvarilo novo obliko kaznivega dejanja, ne da bi obtožencu omogočilo ustrezen odgovor na te trditve. Poleg tega naj bi sodniki prezrli izpovedbe številnih prič obrambe in izbirali le tiste dokaze, ki so potrjevali obtožbo. Vzporedno s tem primerom je vrhovno sodišče v ločeni sodbi opozorilo na potrebo po večji previdnosti pri obravnavi prijav nasilja na podlagi spola, potem ko so oprostili moškega, ki je bil leta 2016 obsojen na podlagi lažnih obtožb in samopoškodb domnevne žrtve. Sodišče je ob tem poudarilo, da obsodbe ne smejo temeljiti zgolj na pričanju domnevne žrtve brez dodatnih objektivnih dokazov.