Zvezni agenti v New Yorku pridržali uslužbenca mestnega sveta

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v letu 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov tujim državljanom, kar predstavlja rekordno število v okviru okrepljenega nadzora nad priseljevanjem. Med preklicanimi dovoljenji je bilo približno 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za strokovne delavce, medtem ko je večina ukrepov doletela poslovneže in turiste, ki so prekoračili dovoljeni čas bivanja v državi. Ta številka več kot podvojuje podatke iz leta 2024, ko je bilo pod vodstvom Joeja Bidna preklicanih približno 40.000 vizumov. Zunanje ministrstvo pod vodstvom Marca Rubia je poudarilo, da so bili ukrepi usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki predstavljajo tveganje za javno varnost ali nacionalno varnost, vključno s tistimi, ki so imeli težave z ameriškimi organi pregona zaradi kriminalnih dejavnosti. Nekateri študenti in strokovni delavci, ki so jim odvzeli vizume, so po navedbah uradnih virov že izgubili svoj zakoniti status v državi. Administracija napoveduje, da bo s tovrstnimi deportacijami nadaljevala v okviru politike zagotavljanja varnosti ameriških državljanov. Napovedani ukrepi vključujejo tudi strožje preverjanje vseh trenutnih imetnikov vizumov, kar nakazuje na sistemski premik v ameriški migracijski politiki. Marco Rubio je v uradni izjavi potrdil, da bo prednostna naloga administracije zaščita naroda pred tujimi državljani, ki so kršili zakonodajo ali pogoje bivanja. Gre za enega najobsežnejših valov preklicov vizumov v moderni zgodovini ZDA, kar neposredno vpliva na globalno mobilnost in mednarodno delovno silo.

Ameriški predsednik Donald Trump je med govorom v Detroit Economic Clubu napovedal, da bo njegova administracija 1. februarja ustavila vsa zvezna izplačila mestom zatočiščem in zveznim državam, ki takšna mesta gostijo. Kot razlog za ta ukrep je navedel politike, ki omejujejo sodelovanje lokalnih oblasti z zveznimi organi za priseljevanje, kar po njegovih besedah spodbuja kriminal in ščiti prestopnike na račun ameriških državljanov. Ukrep bo neposredno vplival na mesta, kot so Chicago, New York in Los Angeles, ter na dvanajst zveznih držav, ki jih je ministrstvo za pravosodje identificiralo kot nekooperativne. Napovedana zamrznitev sredstev predstavlja stopnjevanje pritiska na demokratske voditelje, ki vztrajajo pri zaščiti pravic migrantov brez urejenega statusa. Župan Chicaga Brandon Johnson se je na grožnje že odzval in poudaril, da gre za nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za kaznovanje mest, ki ne sledijo njegovi strogi imigracijski agendi. Trump je ob tem napovedal tudi gospodarske ukrepe, vključno z omejitvijo obrestnih mer na kreditnih karticah na največ 10 odstotkov. Pravni strokovnjaki pričakujejo, da bodo napovedani ukrepi sprožili val tožb, saj so zvezna sodišča v preteklosti že blokirala podobne poskuse Trumpove administracije. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi je ob tem potrdilo pripravljenost na sodne bitke, s katerimi želijo odpraviti lokalne zakone, ki po njihovem mnenju ogrožajo varnost državljanov. V preteklosti je skupaj 66 mest že uspešno tožilo administracijo zaradi podobnih groženj s finančnimi sankcijami.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.