Južnokorejsko tožilstvo za nekdanjega predsednika Yoona zahtevalo smrtno kazen

Osrednje okrožno sodišče v Seulu je v petek izdalo nov nalog za aretacijo nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola, s čimer so mu podaljšali pripor. Yoon se v priporu nahaja od januarja 2025 zaradi obtožb, povezanih z njegovim neuspelim poskusom uvedbe izrednega oziroma vojaškega stanja decembra 2024. Tožilstvo mu očita več kaznivih dejanj, vključno s pomočjo sovražniku, saj naj bi po njihovih navedbah odredil polete brezpilotnih letal nad Severno Korejo, da bi s tem umetno ustvaril pogoje za opravičilo uvedbe vojaškega stanja. Sodišče je odločitev o podaljšanju pripora utemeljilo s tveganjem, da bi obtoženec na prostosti lahko uničil dokaze. Prvotni nalog za pripor bi potekel 18. januarja, novi ukrep pa omogoča podaljšanje pridržanja za največ šest mesecev. Yoon Suk Yeol je bil po politični krizi, v kateri je poskušal s pomočjo vojske preprečiti delovanje parlamenta, aprila odstavljen s položaja. Postal je prvi aktualni predsednik v zgodovini Južne Koreje, ki so ga med mandatom oziroma neposredno po njem pridržali zaradi poskusa subverzije civilne oblasti.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.