Hrvaški zdravstveni sistem se sooča z resnimi težavami zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, zlasti družinskih zdravnikov. Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Koordinacija hrvaške družinske medicine (KoHOM) opozarjata, da načrtovanih 450 specializacij iz družinske medicine v okviru Nacionalnega načrta specializacij 2025–2029 ne bo zadostovalo za rešitev problema. Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kar 871 družinskih zdravnikov starejših od 60 let, primanjkuje pa jih že 286. Opozorila prihajajo iz več virov, vključno s portalom tportal.hr in časnikom Novi list, ki poudarjajo, da so žrtve takšnega stanja tako zdravniki kot pacienti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Pomanjkanje zdravnikov in težave v zdravstvenem sistemu so pomembne teme, ki lahko vplivajo na življenje ljudi v Sloveniji, saj se s podobnimi izzivi sooča tudi slovenski zdravstveni sistem. Izkušnje sosednjih držav so lahko dragocene.
V Hessnu je zdravstvena ministrica Stolz predstavila novi načrt za bolnišnice, ki naj bi zagotovil ustrezno oskrbo bolnikov in nujnih primerov. Načrt, ki obsega 260 strani, je odgovor na nujnost izvedbe nacionalne reforme bolnišnic v Hessnu.
Bolniki z zaključenim zdravljenjem v bolnišnicah ostajajo hospitalizirani mesece ali celo leta, ker njihove družine ne sodelujejo pri odpustu. Kot razloge navajajo ekonomske težave, neprimerne bivalne razmere, nezmožnost zagotavljanja oskrbe in družinske konflikte. To povečuje pritisk na bolnišnične službe.
Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov.
Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.
Zdravniška zbornica je obtožila portugalsko ministrstvo za zdravje, da doslej ni sprejelo nobene pobude za preprečitev odhajanja zdravnikov iz Nacionalne zdravstvene službe (SNS). Predsednik zbornice Carlos Cortes je poudaril, da je pomanjkanje zdravnikov v bolnišnicah, urgentnih centrih in zdravstvenih domovih eden glavnih problemov SNS.
Bavarska ministrica za zdravje Judith Gerlach je izrazila zaskrbljenost glede pripravljenosti nemških bolnišnic na morebitne krize in scenarije NATO. Za krepitev zdravstvenega sistema je zahtevala zvezno-deželni vrh, saj meni, da obstajajo velike pomanjkljivosti pri zaščiti bolnišnic pred sabotažami in kibernetskimi napadi, pa tudi pri njihovih zmožnostih v kriznih situacijah.
Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je bil nujno sprejet v bolnišnico v Moskvi, potem ko se mu je nenadoma poslabšalo zdravstveno stanje. Kadirov se je nameraval udeležiti tradicionalne prednovoletne seje državnega sveta, ki jo je 25. decembra vodil ruski predsednik Vladimir Putin, vendar so ga zdravstvene težave prisilile v odpoved udeležbe. Po navedbah dostopnih informacij ga v javnosti ni bilo že dlje časa, kar je sprožilo številna ugibanja o resnosti njegovega stanja.
Poročila nakazujejo, da so bile razmere kritične, saj naj bi ga zdravniki le s težavo stabilizirali. Incident ponovno odpira vprašanja o stabilnosti političnega vodstva v Čečeniji in vplivu na širšo Rusko federacijo, saj velja Kadirov za ključnega zaveznika Kremlja. Uradnih podrobnosti o naravi njegove bolezni ruske oblasti niso razkrile, kar v regiji stopnjuje negotovost glede prihodnjega vodenja te kavkaške republike.
Pomanjkanje zdravnikov in težave v zdravstvenem sistemu so pomembne teme, ki lahko vplivajo na življenje ljudi v Sloveniji, saj se s podobnimi izzivi sooča tudi slovenski zdravstveni sistem. Izkušnje sosednjih držav so lahko dragocene.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.