Ameriška zvezna uprava za letalstvo opozorila na vojaške dejavnosti nad Srednjo in Južno Ameriko

Kitajska je znatno okrepila svoje dejavnosti v arktični regiji, kar predstavlja nove vojaške in strateške izzive za Združene države Amerike ter njihove zaveznike. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je Kitajska poleti prvič napotila raziskovalno podmornico pod debel arktični led, kar Washington interpretira kot poskus širjenja vpliva pod krinko znanstvenega raziskovanja. Peking se vse pogosteje označuje za „bližnje-arktično državo“, čeprav nima ozemeljskega stika z regijo, ter pospešeno vlaga v infrastrukturo in tehnologijo za delovanje v ekstremnih razmerah. Ameriški obrambni strokovnjaki opozarjajo, da se vojaška grožnja na severu hitro stopnjuje, saj bi lahko Kitajska regijo uporabila za namestitev nadzornih sistemov ali celo podmornic z balističnimi raketami. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju povečanih napetosti v Indo-pacifiški regiji in trgovinskih sporov med svetovnima velesilama, kar kaže na širjenje kitajskih ambicij iz tradicionalnih azijskih sfer v globalno strateško območje Arktike, kjer ZDA in zaveznice v okviru Nata branijo svoje severne meje.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in ameriške letalske sile so izdale uradno prepoved za vsa ameriška komercialna in civilna letala za uporabo venezuelskega zračnega prostora na vseh višinah. Odločitev je bila sprejeta v soboto po poročilih o ameriških vojaških operacijah nad venezuelsko prestolnico Caracas. Po navedbah medijske mreže CBS naj bi napade odredil ameriški predsednik Donald Trump, kar je privedlo do takojšnje prekinitve vseh letalskih dejavnosti v regiji zaradi varnostnih tveganj. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z nenehnimi preleti ameriških vojaških letal in obtožbami o destabilizaciji regije. Prepoved letenja močno vpliva na mednarodne logistične poti in civilni letalski promet v Južni Ameriki, saj so ZDA zaradi neposrednih vojaških spopadov v okolici Caracasa ocenile, da je tveganje za civilna letala previsoko. Venezuelska stran se je na pretekle kršitve svojega zračnega prostora že odzivala z onesposabljanjem tujih letal, kar povečuje nevarnost nenamerne eskalacije.

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa znatno povečale pritisk na mehiško vlado, da bi ta dovolila neposredno posredovanje ameriških vojaških sil ali agentov CIE na mehiškem ozemlju. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike, Washington zahteva odobritev za izvajanje skupnih operacij, katerih cilj bi bil uničenje laboratorijev za proizvodnjo fentanila in razbitje narkokartelov. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne predloge že večkrat zavrnila in poudarila suverenost države. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi Trumpovih predlogov o vojaški pomoči, ki jih Mehika razume kot poseg v notranje zadeve. Kljub ponudbam iz Washingtona, da bi ZDA zagotovile tehnično in kadrovsko podporo pri spopadanju z organiziranim kriminalom, v Ciudad de Méxicu vztrajajo pri politiki, ki zavrača prisotnost tujih oboroženih sil na svojem ozemlju. Vprašanje boja proti trgovini z drogami tako ostaja osrednja točka trenj v dvostranskih odnosih. Razmere dodatno zapleta dejstvo, da ZDA vprašanje varnosti in boja proti mamilom povezujejo s širšo agendo, ki vključuje tudi migracijsko politiko in carinske grožnje. Medtem ko Washington trdi, da so radikalni ukrepi nujni za zajezitev epidemije odvisnosti od fentanila, mehiška stran opozarja na zmanjšanje pretoka drog in si prizadeva za diplomatsko rešitev sporov brez vojaškega posredovanja sosednje velesile.