Gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo po uboju sedmih policistov razglasil izredne razmere

Gvatemalski predsednik Bernardo Arevalo je v nedeljo razglasil izredno stanje, s katerim je razširil pooblastila organov pregona po nasilnih nemirih, v katerih so tolpe ubile osem policistov in prevzele nadzor nad več zapori v državi. Ukrep, ki ga mora ratificirati še parlament, je neposreden odgovor na usklajene napade kriminalnih združb, ki so v zadnjih dneh pretresli to srednjeameriško državo. Poleg smrtnih žrtev med policisti je bilo v spopadih ranjenih še deset drugih uradnikov, medtem ko je na strani napadalcev umrl en domnevni član tolpe. Do zaostritve razmer je prišlo v treh zaporih po državi, kjer so zaporniki sprožili upore in zajeli več talcev. Nasilje so sprožile povračilne dejavnosti kriminalnih združb po odločitvi gvatemalskih oblasti o premestitvi vodij tolp v zapore z najvišjo stopnjo varovanja. Vlada je zavrnila zahteve kriminalcev po preklicu tega ukrepa, kar je vodilo v brutalne napade na policiste in zasedbo kaznilnic. Notranji minister Marco Antonio Villeda je napade označil za teroristična dejanja in poudaril, da država ne bo popuščala pred pritiski organiziranega kriminala. Predsednik Arevalo s sprejetjem izrednih pooblastil upa na ponovno vzpostavitev javnega reda in miru ter povrnitev nadzora nad državnimi ustanovami. Službeno sporočilo gvatemalske policije je potrdilo tragično izgubo osmih uslužbencev, ki so življenje izgubili med opravljanjem dolžnosti. Trenutne razmere v Gvatemali ostajajo napete, saj oblasti poskušajo z vojaško in policijsko pomočjo prodreti v objekte, ki so še vedno pod nadzorom tolp. Mednarodna skupnost dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo zaradi destabilizacije regije, ki se že dlje časa bori z visoko stopnjo kriminalitete in nasilja povezanega s preprodajo drog.

V treh zaporih v Gvatemali so se v soboto razplamteli zaporniški upori, med katerimi so zaporniki zajeli najmanj 46 talcev. Po podatkih lokalnih oblasti večino zajetih oseb predstavljajo pravosodni policisti, med talci pa se je znašel tudi zaposleni psiholog. Incidenti so se zgodili sočasno v treh različnih objektih za pridržanje po vsej državi. Po prvih ugotovitvah so za organizacijo uporov odgovorni člani kriminalnih tolp, ki s tovrstnimi nasilnimi dejanji zahtevajo izboljšanje bivalnih razmer v zaporih. Gvatemalski uradniki so potrdili, da se razmere v prizadetih ustanovah trudijo stabilizirati, medtem ko pogajanja s tistimi, ki zadržujejo delavce, še potekajo. Razmere v gvatemalskem zaporniškem sistemu so že dlje časa napete zaradi prenatrpanosti in močnega vpliva tolp znotraj zapornih zidov. Sobotni dogodki ponovno izpostavljajo varnostna tveganja, s katerimi se spopadajo zaposleni v tamkajšnjih kazenskih ustanovah, kjer nadzor pogosto prevzemajo organizirane kriminalne skupine.

V državnem zaporu Washington v Davisboroju v ameriški zvezni državi Georgia so v nedeljo popoldne izbruhnili siloviti nemiri, v katerih so umrli trije zaporniki. Po podatkih lokalnih oblasti se je spopad začel okoli 13. ure po lokalnem času, ko je med zaporniki prišlo do večjih pretepov, ki so prerasli v upor. Poleg smrtnih žrtev je bilo v spopadih poškodovanih še 13 zapornikov, ki so jih prepeljali v bolnišnice, poškodbe pa je utrpel tudi eden izmed pravosodnih policistov. Na prizorišče so nemudoma napotili številne enote organov pregona, da bi ponovno vzpostavile red v ustanovi. Šerif okrožja Washington Joel Cochran je potrdil, da je šlo za serijo medsebojnih obračunov, ki so zahtevali takojšnjo intervencijo zunanjih policijskih sil. Čeprav so razmere pod nadzorom, preiskava o natančnih vzrokih za izbruh nasilja še poteka, javnost pa opozarja na sistemske težave v tamkajšnjem zaporskem sistemu. Incident ponovno izpostavlja kronične težave z nasiljem, pomanjkanjem osebja in varnostnimi pomanjkljivostmi v zaporih zvezne države Georgia. Washington State Prison v Davisboroju se, podobno kot mnoge druge ustanove v državi, že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi, ki ogrožajo tako zapornike kot zaposlene. Tokratni dogodek velja za enega najbolj smrtonosnih v zadnjem obdobju v tej regiji.