Gvatemalski predsednik Arevalo zaradi umorov policistov razglasil izredno stanje
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda
kriminal politika
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Gvatemalski predsednik Arevalo zaradi umorov policistov razglasil izredno stanje

Povzetek

  • Predsednik Arevalo je razglasil izredno stanje po umoru osmih policistov.
  • Kriminalne tolpe so prevzele nadzor nad tremi zapori v državi.
  • Nasilje je odgovor na premestitve zaporniških vodij v strožje zapore.
  • V spopadih je bilo ranjenih še deset policistov, eden od napadalcev je ubit.

Gvatemalski predsednik Bernardo Arevalo je v nedeljo razglasil izredno stanje, s katerim je razširil pooblastila organov pregona po nasilnih nemirih, v katerih so tolpe ubile osem policistov in prevzele nadzor nad več zapori v državi. Ukrep, ki ga mora ratificirati še parlament, je neposreden odgovor na usklajene napade kriminalnih združb, ki so v zadnjih dneh pretresli to srednjeameriško državo. Poleg smrtnih žrtev med policisti je bilo v spopadih ranjenih še deset drugih uradnikov, medtem ko je na strani napadalcev umrl en domnevni član tolpe. Do zaostritve razmer je prišlo v treh zaporih po državi, kjer so zaporniki sprožili upore in zajeli več talcev.

Nasilje so sprožile povračilne dejavnosti kriminalnih združb po odločitvi gvatemalskih oblasti o premestitvi vodij tolp v zapore z najvišjo stopnjo varovanja. Vlada je zavrnila zahteve kriminalcev po preklicu tega ukrepa, kar je vodilo v brutalne napade na policiste in zasedbo kaznilnic. Notranji minister Marco Antonio Villeda je napade označil za teroristična dejanja in poudaril, da država ne bo popuščala pred pritiski organiziranega kriminala. Predsednik Arevalo s sprejetjem izrednih pooblastil upa na ponovno vzpostavitev javnega reda in miru ter povrnitev nadzora nad državnimi ustanovami.

Službeno sporočilo gvatemalske policije je potrdilo tragično izgubo osmih uslužbencev, ki so življenje izgubili med opravljanjem dolžnosti. Trenutne razmere v Gvatemali ostajajo napete, saj oblasti poskušajo z vojaško in policijsko pomočjo prodreti v objekte, ki so še vedno pod nadzorom tolp. Mednarodna skupnost dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo zaradi destabilizacije regije, ki se že dlje časa bori z visoko stopnjo kriminalitete in nasilja povezanega s preprodajo drog.

Možne posledice

  • Razglasitev izrednega stanja in povečanje pooblastil varnostnih sil.
  • Možnost nadaljnjega stopnjevanja nasilja med državo in tolpami.
  • Možni pritiski mednarodnih organizacij za človekove pravice.
  • Dolgotrajna destabilizacija zaporskega sistema.

Izjave

"Smrt osmih svojih agentov med opravljanjem dolžnosti, ki so postali žrtve kriminalcev, globoko obžalujemo."

"Policisti so bili tarča strahopetnega napada teh teroristov kot odziv na ukrepe, ki jih država Gvatemala izvaja proti njim."

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Bernardo Arevalo nevtralno
Marco Antonio Villeda nevtralno
Gvatemalska policija Negativno
Kriminalne tolpe zelo negativno

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

nepristranski:
pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

sredina:
leva sredina:
desna sredina:
desno:
levo:

Politične preference

progresiven:
liberalen:
neznano:
konzervativen:
prodemokratičen:

Tip poročanja

analize:
preiskovalno novinarstvo:
poročanje o novicah:
mnenja in komentarji:
intervjuji:
kritično poročanje:
razprave:
dokumentarni filmi:

Neodvisnost

neodvisen:
odvisen:
javen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Gvatemali ima za Slovenijo nizek neposreden pomen, saj državi nimata tesnih gospodarskih ali strateških povezav. Kljub temu dogodek predstavlja pomemben kazalnik varnostnih razmer v Srednji Ameriki, kar vpliva na migracijske tokove in mednarodno varnostno politiko, ki jo Slovenija spremlja kot članica mednarodnih organizacij.

Podobni članki

Gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo po uboju sedmih policistov razglasil izredne razmere
kriminal politika
Gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo po uboju sedmih policistov razglasil izredne razmere

19. jan 6:44

Gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo je v nedeljo razglasil 30-dnevno obležno stanje oziroma izredne razmere po celotni državi, potem ko so domnevni člani tolpk v prestolnici in okolici ubili sedem policistov. Napadi so se zgodili kot povračilni ukrep kriminalnih skupin po tem, ko so varnostne sile vdrle v tri strogo varovane zapore, kjer so zaporniki zajeli talce. Poleg smrtnih žrtev med policisti je bilo v spopadih ranjenih še deset uradnih oseb, ubit pa je bil tudi en osumljenec. Nasilje se je stopnjevalo v jugozahodnem delu države, kjer so na stotine pripadnikov protizgodnih enot vdrle v zapor Renovación v Escuintli, da bi osvobodili devet pravosodnih policistov. Zaporniki, povezani s tolpami, so pred tem v treh različnih zaporih zajeli skupno 46 oseb in zahtevali premestitev svojih vodij v objekte z manj strogim varovanjem. Notranji minister Marco Antonio Villeda je dejanja označil za terorizem in poudaril, da država ne bo popuščala pod pritiski kriminalnih struktur. Predsednikov dekret o izrednih razmerah vključuje omejitev pravice do zbiranja ter omogoča aretacije in zaslišanja brez predhodnega sodnega naloga. Ukrep mora zdaj potrditi še kongres, ki ga obvladuje opozicija, vendar je predsednik kongresa Luis Contreras že pozval k enotnosti v boju proti organiziranemu kriminalu. Razmere v državi ostajajo napete, saj gvatemalske oblasti še vedno vzpostavljajo popoln nadzor nad vsemi kaznilnicami v državi.

Gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo de León zaradi nasilja tolp razglasil izredne razmere
politika obramba
Gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo de León zaradi nasilja tolp razglasil izredne razmere

19. jan 6:44

Gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo de León je v nedeljo v celotni državi razglasil 30-dnevno izredno stanje, potem ko je državo zajel val nasilja tolp. Ukrep sledi usklajenim napadom kriminalnih skupin na varnostne sile in številnim uporom v gvatemalskih zaporih, s katerimi so tolpne skupine destabilizirale javni red in mir. Predsednik je odločitev naznanil v televizijskem nagovoru državljanom, pri čemer je poudaril, da bo država uporabila vso razpoložljivo silo za zatrtje kriminalnih dejavnosti maras in drugih tolp. Izredne razmere vladi omogočajo omejitev določenih ustavnih pravic, večja pooblastila vojske pri zagotavljanju notranje varnosti ter vzpostavitev nadzora na območjih pod največjo grožnjo kriminala. Glavni namen predsedniškega dekreta je ponovna vzpostavitev varnosti in zaščita prebivalstva pred stopnjevanjem napadov. Vlada Arévala de Leóna se na ta način odziva na neposredno grožnjo državnim institucijam, saj so tolpe v zadnjih dneh neposredno ciljale na policijske enote in pravosodni sistem, kar je povzročilo kaos v več delih te srednjeameriške države.

Gvatemalski zaporniki v treh zaporih zajeli 46 talcev
politika mednarodni odnosi
Gvatemalski zaporniki v treh zaporih zajeli 46 talcev

18. jan 6:43

V treh zaporih v Gvatemali so se v soboto razplamteli zaporniški upori, med katerimi so zaporniki zajeli najmanj 46 talcev. Po podatkih lokalnih oblasti večino zajetih oseb predstavljajo pravosodni policisti, med talci pa se je znašel tudi zaposleni psiholog. Incidenti so se zgodili sočasno v treh različnih objektih za pridržanje po vsej državi. Po prvih ugotovitvah so za organizacijo uporov odgovorni člani kriminalnih tolp, ki s tovrstnimi nasilnimi dejanji zahtevajo izboljšanje bivalnih razmer v zaporih. Gvatemalski uradniki so potrdili, da se razmere v prizadetih ustanovah trudijo stabilizirati, medtem ko pogajanja s tistimi, ki zadržujejo delavce, še potekajo. Razmere v gvatemalskem zaporniškem sistemu so že dlje časa napete zaradi prenatrpanosti in močnega vpliva tolp znotraj zapornih zidov. Sobotni dogodki ponovno izpostavljajo varnostna tveganja, s katerimi se spopadajo zaposleni v tamkajšnjih kazenskih ustanovah, kjer nadzor pogosto prevzemajo organizirane kriminalne skupine.

Sirske oblasti v mestu Latakija uvedle policijsko uro po smrtonosnih protestih
mednarodni odnosi politika
Sirske oblasti v mestu Latakija uvedle policijsko uro po smrtonosnih protestih

30. dec 15:56

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija uvedle policijsko uro, potem ko so se pretekli protesti sprevrgli v nasilje, v katerem so po poročanju državnih medijev umrle štiri osebe. Latakija, ki velja za ključno oporišče alavitske manjšine, je bila prizorišče nemirov, ki so se stopnjevali več dni, preden so oblasti v torek uradno omejile gibanje prebivalstva. Ukrep je bil uveden z namenom stabilizacije razmer v mestu, ki ima velik strateški in politični pomen za sirski državni vrh. Poročila navajajo, da so sirske oblasti policijsko uro razglasile kot neposreden odziv na eskalacijo napetosti. Varnostne sile so v mestu okrepile svojo prisotnost, da bi preprečile nadaljnje spopade in morebitne nove žrtve med protestniki in pripadniki varnostnih organov. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodni opazovalci spremljajo odziv države na civilne nemire.

Italijanske oblasti Mohammad Hannouna označile za vodjo celice Hamasa v državi
politika obramba
Italijanske oblasti Mohammad Hannouna označile za vodjo celice Hamasa v državi

15. jan 0:43

Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi je v parlamentu podal poročilo o protiteroristični operaciji, v kateri so razbili mrežo, povezano s palestinskim gibanjem Hamas. Glavni osumljenec je Mohammad Hannoun, jordanski državljan in predsednik Združenja Palestincev v Italiji, ki so ga preiskovalci označili za vodjo italijanske celice Hamasa. Po besedah ministra so preiskave, ki sta jih vodila državna policija in finančna straža pod vodstvom tožilstva v Genovi, razkrile sistematično zbiranje sredstev za teroristične namene pod krinko humanitarne pomoči in verskih dejavnosti. Operacija, ki se je začela 27. decembra, je vključevala odreditev pripora za devet oseb, od katerih sta dve še vedno na begu. Preiskovalci trdijo, da je mreža delovala v Genovi, Milanu in Rimu, denar pa zbirala v mošejah ter na javnih dogodkih. Minister Piantedosi je poudaril, da so bili sumi o Hannounovih povezavah s Hamasom znani že od leta 2003, vendar je sedaj preiskava dokončno razkrila sistem, kjer so bila sredstva iz Italije prek različnih struktur v Gazi preusmerjena k organizaciji Hamas. Politični odzivi na razkritja so bili v italijanski poslanski zbornici deljeni. Medtem ko so predstavniki vladne koalicije, vključno z Maro Carfagna iz stranke Noi Moderati, izrazili podporo delu varnostnih organov in poudarili, da Italija ne sme biti varno zavetišče za prijatelje teroristov, je Piantedosi kritiziral določene politične kroge zaradi nekritične podpore Hannounu v preteklosti. Minister je opozoril, da je osumljenec v javnih nastopih pogosto žalil najvišje državne institucije, hkrati pa užival dostop do nekaterih političnih prostorov.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Bernardo Arevalo nevtralno
Marco Antonio Villeda nevtralno
Gvatemalska policija Negativno
Kriminalne tolpe zelo negativno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Gvatemali ima za Slovenijo nizek neposreden pomen, saj državi nimata tesnih gospodarskih ali strateških povezav. Kljub temu dogodek predstavlja pomemben kazalnik varnostnih razmer v Srednji Ameriki, kar vpliva na migracijske tokove in mednarodno varnostno politiko, ki jo Slovenija spremlja kot članica mednarodnih organizacij.