Hrvaška vlada prerazporedila 235,7 milijona evrov za nakup havbic in tankov

Črnogorska vlada obravnava predlog zakona o proračunu za leto 2026, ki predvideva 3,77 milijarde evrov prihodkov. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 278 milijonov evrov, medtem ko bo državna blagajna potrebovala dodatnih 704 milijone evrov. Izvorni prihodki so ocenjeni na 3,07 milijarde evrov, izdatki pa na 3,35 milijarde evrov. Za tekoči proračun je namenjenih 1,6 milijarde evrov, za rezerve 39,86 milijona evrov, za državne sklade 1,4 milijarde evrov, za kapitalske naložbe pa 300 milijonov evrov. Transakcije in financiranja bodo znašala 430 milijonov evrov.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in MK Grupa, dolgoletna partnerja, sta podpisala posojilno pogodbo v vrednosti 40 milijonov evrov. Podpis pogodbe je potekal na srečanju EBRD Consumer Rules v Črni gori. Sredstva so namenjena investicijam MK Grupe.

Evropska investicijska banka (EIB) in delegacija Evropske unije v Podgorici sta naznanili finančni paket v višini 175 milijonov evrov, namenjen rekonstrukciji 39 kilometrov dolgega odseka železniške proge med Barom in Golubovci. Projekt je ključni del železniškega koridorja 4 v razširjenem jedrnem omrežju TEN-T, ki povezuje Beograd z Luko Bar ter s tem Črno goro in Zahodni Balkan s Srednjo Evropo. Finančna konstrukcija vključuje 63 milijonov evrov posojila EIB Global in 112,6 milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske komisije v okviru investicijskega okvira za Zahodni Balkan. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 230,8 milijona evrov, pri čemer bosta preostanek zagotovila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) s posojilom v višini 50 milijonov evrov ter vlada Črne gore s 5,2 milijona evrov. Posodobitev infrastrukture bo po navedbah črnogorskega ministrstva za finance znatno povečala hitrost, zanesljivost in varnost železniškega prometa. Pričakuje se, da bo prenovljena proga omogočila prevoz 1,3 milijona potnikov in 1,85 milijona ton tovora letno. Poleg krepitve regionalne povezanosti bo investicija prispevala k zeleni tranziciji države s preusmeritvijo prometa s cest na železnice, kar bo povečalo odpornost infrastrukture na podnebne spremembe. Gre za eno najpomembnejših investicij EU v črnogorsko prometno omrežje, ki potrjuje strateško zavezanost povezovanju regije z evropskimi trgi.