Umetna inteligenca v Avstriji prinesla 354 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov.

Na Švedskem se bo prihodnje leto zvišal davek na investicijske račune (ISK), vendar se bo hkrati povečala davčna olajšava za prihranke na 300.000 kron. To bo za večino od štirih milijonov švedskih vlagateljev v ISK dejansko povečalo donosnost prihrankov. Davek za prihodnje leto temelji na državni obrestni meri, ki bo določena 27. novembra. Na podlagi trenutne državne obrestne mere, ki znaša 2,55 odstotka, bo efektivni davek ISK leta 2026 znašal 1,065 odstotka, kar je več od 0,888 odstotka letos.

Senegal načrtuje ambiciozen proračun za leto 2026, ki predvideva 7.433,9 milijard CFA frankov, kar je 12,4 % več kot leta 2025. Pričakujejo rekordno 23,4-odstotno rast proračunskih prihodkov, ki naj bi dosegli 6.189 milijard CFA frankov, cilj pa je zmanjšati proračunski primanjkljaj na 5,3 % BDP. Tunizija pa je za leto 2026 predvidela proračun v višini 63,5 milijard dinarjev, pri čemer naj bi prihodki znašali 52,560 milijard dinarjev, od tega 82 % iz davčnih prihodkov.

Romunska davčna uprava (ANAF) je v zadnjih mesecih okrepila nadzor nad dohodki iz naložb, tako doma kot v tujini, pri fizičnih osebah. Ta poteza je povezana s proračunskim primanjkljajem, s katerim se sooča Romunija. Posebej so na udaru investitorji na borzi. Andrei Popescu iz Soter & Partners poudarja, da se je število davčnih kontrol povečalo.