Trump zagrozil z uporabo vojske proti protestnikom v Minnesoti

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z aktivacijo zakona o uporu iz leta 1807, ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa za zatrtje protestov. Napetosti v mestu so se stopnjevale po dveh streljanjih, v katera so bili vključeni zvezni agenti urada za priseljevanje in carine (ICE), pri čemer je bila ena oseba ubita, druga pa ranjena. Trump je lokalne oblasti, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, obtožil nesposobnosti in zatrdil, da so razmere v mestu ušle izpod nadzora. Predsednik je protestnike označil za plačane profesionalce in agitatore, guvernerju in županu pa očital, da ne znata obvladati nemirov. Čeprav zakon o uporu predsedniku podeljuje izjemna pooblastila za uporabo vojske v domače namene, kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza predstavljala avtokratski poseg v pristojnosti zveznih držav. Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Američanov nasprotuje napotitvi vojske proti lastnim državljanom. Medtem ko Bela hiša brani ukrepe zveznih organov pregona, je zvezni sodnik v Minnesoti že izdal odredbo, s katero je omejil delovanje zveznih agentov. Sodnik je odločil, da zvezne sile ne smejo ovirati mirnih protestov, kar predstavlja neposreden pravni odgovor na Trumpove grožnje. Razmere ostajajo napete, saj se v mestu nadaljujejo spopadi med protestniki in policijo, Trump pa vztraja, da bo v primeru potrebe ukrepal hitro in učinkovito.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji iz leta 1874, da bi z vojaško silo zatrl proteste v Minneapolisu, ki so izbruhnili po smrti 37-letne matere Renee Good pod streli zveznega agenta. Republikanski senatorji so se na napoved odzvali z zadržanostjo in skušajo predsednika odvrniti od aktivacije aktivnih vojaških enot na ameriških tleh. Hkrati je pravosodno ministrstvo pod vodstvom Trumpove administracije sprožilo obsežno preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyu zaradi domnevnega oviranja zveznih organov. Preiskava se osredotoča na javne izjave obeh demokratskih politikov, ki sta kritizirala namestitev skoraj 3.000 agentov služb ICE in Border Patrol v regiji. Zvezni tožilci proučujejo sum zarote za oviranje zveznih uradnikov z uporabo sile ali ustrahovanja, kar označuje dramatično zaostritev odnosov med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je v javni objavi Walza in Freya neposredno obtožil podpiranja »terorizma« in obljubil ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Napetosti v Minneapolisu so vrhunec dosegle po incidentu, v katerem je zvezni agent ubil Renee Good, kar je sprožilo množične nerede in spopade. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je lokalne uradnike obtožila, da s svojo retoriko spodbujajo napade na zvezne agente, medtem ko Trumpova administracija operacijo v Twin Cities označuje za največjo tovrstno akcijo v zgodovini ministrstva. Dogajanje v Minnesoti odraža globok razkol v ameriški politiki glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zvezne vlade nad posameznimi zveznimi državami.

Zvezna sodnica Katherine Menendez je v petek izdala odredbo, s katero je agentom ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) omejila uporabo določenih taktik proti mirnim protestnikom v Minnesoti. Odločitev sledi stopnjevanju napetosti po tragičnem incidentu, v katerem je agent ICE prejšnji teden ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sodnica je v svoji obrazložitvi jasno določila, da zvezni agenti ne smejo izvajati povračilnih ukrepov, aretirati ali uporabljati sredstev za obvladovanje množic, kot je poprov sprej, proti osebam, ki se udeležujejo mirnih in neoviranih protestov. Napetosti v mestih Minneapolis in St. Paul so se dodatno okrepile po napotitvi več tisoč dodatnih zveznih agentov, ki jih je tja poslala administracija predsednika Donalda Trumpa v okviru obsežne operacije pregonov migrantov. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je proti administraciji že vložila tožbo, v kateri zveznim oblastem očita rasno profiliranje in nezakonite aretacije. Kljub pozivom lokalnih demokratskih voditeljev k umiku zveznih sil, je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem branila ukrepanje agentov in napovedala nadaljevanje operacij. Dogajanje v Minnesoti je sprožilo val ogorčenja po celotnih Združenih državah Amerike, kjer so se pojavila poročila o pridržanju ameriških državljanov in neupravičenem zasliševanju mimoidočih. Sodišče je z začasno odredbo poskušalo zaščititi ustavne pravice državljanov do svobodnega zbiranja in govora, ki so bile po mnenju civilnodružbenih organizacij resno ogrožene zaradi agresivnega nastopa zveznih organov v urbanih središčih.