Ameriška administracija začasno ustavila načrt za zaseg plač študentov dolžnikov

Zvezni sodnik v Bostonu Richard Stearns je v petek ameriški vladi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa postavil tri tedne dolg rok za popravo napake, ki so jo storili z deportacijo 19-letne študentke Any Lucie López Belloza v Honduras. Študentko so iz države izgnali med njenim potovanjem domov za praznik zahvalnosti, kljub veljavnemu sodnemu nalogu, ki bi moral deportacijo preprečiti. Sodnik je vladi priporočil, naj dekletu nemudoma izda študentski vizum za vrnitev v Združene države Amerike. Zastopnik ameriške administracije se je pred sodiščem že opravičil za kršitev sodnega naloga in priznal, da je prišlo do napake pri izvajanju postopka. López Belloza je državljanka Hondurasa, ki jo je mati pri osmih letih pripeljala v ZDA, kjer sta zaprosili za azil. Primer je sprožil ostre kritike na račun strogih migracijskih protokolov, ki so privedli do neupravičenega izgona osebe z urejenim pravnim statusom. Sodni nalog, ki je bil izdan pred petkovo odločitvijo, bi moral zaščititi študentko pred izgonom do konca postopka, vendar so ga migracijske službe spregledale. Sodnik Stearns je poudaril, da mora država v 21 dneh zagotoviti vse potrebne pogoje za njeno varno vrnitev na študij v Boston, s čimer bi vsaj delno sanirali posledice napačnega uradnega ravnanja.

Po novi oceni proračunskega urada kongresa (CBO) bi preimenovanje ameriškega obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno, kot je predlagala Trumpova administracija, lahko stalo do 125 milijonov dolarjev. Končni stroški so odvisni od obsega izvedbe preimenovanja.

Britanska vlada pod vodstvom laburistov se spopada z močnimi pritiski glede prenove pokojninskega sistema in obvladovanja naraščajočih stroškov socialnih prejemkov. Finančni nadzorni organ (FCA) je uvedel nov okvir za ocenjevanje vrednosti pokojninskih načrtov, ki uvaja štiri kategorije uspešnosti, vendar so kritiki reformo označili za razočaranje, saj naj ne bi v zadostni meri ščitila vrednosti prihrankov. Hkrati so se v javnosti pojavile zahteve po uvedbi premoženjskega cenzusa za državne pokojnine, ki bi ukinil izplačila posameznikom z letnimi prihodki nad 50.000 britanskih funtov, s čimer bi sredstva preusmerili v zdravstvo in obrambo. Podatki Ministrstva za delo in pokojnine (DWP) razkrivajo, da bodo britanska gospodinjstva do leta 2031 za socialno zaščito prispevala približno 12.200 funtov letno, kar je posledica odločitev kanclerke Rachel Reeves glede opustitve načrtovanih zmanjšanj nadomestil za invalidnost. Skupna poraba za socialno varstvo naj bi se v prihodnjih petih letih povečala za 35 milijard funtov, kar povzroča skrbi glede vzdržnosti javnih financ in pravičnosti razdelitve davčnih bremen. Vlada pod vodstvom sekretarja Pata Mcfaddna sicer napoveduje revizijo sistema z namenom spodbujanja zaposlovanja, a se obenem sooča z nezadovoljstvom upokojencev, ki opozarjajo na gospodarske težave. Medtem ko se v Veliki Britaniji razpravlja o fiskalni politiki, se v Afganistanu upokojenci srečujejo z eksistencialno krizo, saj so jim po ponovnem pregledu dokumentacije ukinili izplačila pokojnin, ki so jih prejemali pod prejšnjo oblastjo. Ta mednarodni kontrast poudarja globalne razlike v stabilnosti pokojninskih sistemov, kjer se razvite ekonomije ukvarjajo z optimizacijo in pravičnostjo, medtem ko v nestabilnih okoljih upokojenci ostajajo brez osnovnih sredstev za preživetje v zimskih mesecih.