Britanska vlada uvedla strožje cestnoprometne predpise in razširila pooblastila občinam

Britansko gospodarstvo so zaznamovali pomembni premiki v energetskem in finančnem sektorju. Družba Phillips 66 je dosegla dogovor o nakupu rafinerije nafte Prax Lindsey, ki se je po lanskem začetku likvidacijskega postopka znašla na robu propada. Prevzem, ki ga mora potrditi še regulator, naj bi zagotovil prihodnost obratu v severovzhodnem Lincolnshireju. Hkrati se v bančnem sektorju napovedujejo obsežne spremembe zaradi 2,65 milijarde funtov vrednega prevzema banke TSB s strani španske skupine Santander. Združitev, ki naj bi bila končana v začetku leta 2026, bo verjetno privedla do ukinitve blagovne znamke TSB, zaprtja številnih poslovalnic in znatnega zmanjšanja števila delovnih mest. Na mednarodni ravni švicarska banka UBS vstopa v odločilno fazo integracije nekdanje tekmice Credit Suisse. Z novim letom je Beatriz Martin prevzela vodenje operacij in tehnologije, s čimer želi banka pospešiti zahtevne IT-migracije in zmanjšati operativna tveganja. Medtem je britansko podjetje Fiinu, ki kotira na borzi, poročalo o prvem mesecu dobičkonosnega poslovanja, a se hkrati spopada s pravnimi težavami v svoji poljski enoti Everfex. Podjetje je zaradi domnevnih kršitev konkurenčne prepovedi zamenjalo poljsko vodstvo in sprožilo sodne postopke za zaščito svojih interesov.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je v najnovejšem poročilu opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, s čimer ogrožajo svobodo izražanja in mirnega zbiranja. Po navedbah nevladne organizacije trenutna laburistična vlada pod vodstvom Keira Starmerja ni odpravila restriktivne zakonodaje svojih konservativnih predhodnikov, temveč jo je s sprejetjem novih ukrepov še dodatno zaostrila. Poročilo poudarja, da kriminalizacija mirnih protestov spodkopava demokratično odgovornost in lahko dolgoročno poškoduje temelje demokracije v državi. Zakonodajne spremembe, zlasti zakon o policiji, kriminalu, sodstvu in sodiščih iz leta 2022 ter zakon o javnem redu iz leta 2023, policiji omogočajo izvajanje preventivnih aretacij in določanje strogih pogojev za protestnike. Kritiki opozarjajo, da se za nenasilne dejavnosti civilne neposlušnosti, ki so bile v preteklosti kaznovane zgolj z denarnimi kaznimi, zdaj vse pogosteje izrekajo zaporne kazni. Poleg tega je več kot 45 organizacij civilne družbe obsodilo nove dopolnitve zakona o kriminalu in policiji, ki policiji podeljujejo še širša pooblastila brez ustreznega parlamentarnega nadzora. Posebno skrb vzbuja dejstvo, da Združeno kraljestvo s temi ukrepi morda krši svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic. Direktorica HRW za Združeno kraljestvo Yasmine Ahmed je situacijo opisala kot "opozorilni zvonec", saj vlada s svojimi ukrepi dejansko utišala dogajanje na ulicah. Poročilo prihaja v času, ko se država sooča z očitki o zlorabi protiteroristične zakonodaje za pregon aktivističnih skupin, kar dodatno zaostruje odnose med oblastjo in civilno družbo.

Indijska nacionalna agencija za avtoceste (NHAI) je v torek uradno zaprosila ministrstvo za telekomunikacije (DoT) in agencijo za regulacijo telekomunikacij (TRAI) za nujno posredovanje pri izboljšanju mobilnega signala na državnih avtocestah. Na podlagi obsežne analize je NHAI identificirala 424 kritičnih lokacij v skupni dolžini približno 1.750 kilometrov, kjer je mobilno omrežje pomanjkljivo ali sploh ni na voljo. Te težave so še posebej izrazite na novih in odročnih odsekih avtocest. Pomanjkanje stabilne mobilne povezave po navedbah NHAI neposredno ogroža varnost udeležencev v prometu in otežuje delovanje nujnih služb. Ker so avtocestni koridorji pogosto speljani skozi ruralna območja, odsotnost signala onemogoča učinkovito izvajanje digitalnih javnih storitev in upočasnjuje odzivnost ob morebitnih nesrečah. Agencija je odločno zahtevala, da se ponudnikom telekomunikacijskih storitev izdajo ustrezna navodila za prednostno reševanje teh vprašanj na strateško pomembnih prometnicah.