V Atenah in Pireju ob prazniku Gospodovega razglasu uvedli posebne prometne omejitve

V Grčiji in v grških skupnostih po svetu so s tradicionalno slovesnostjo blagoslova voda obeležili krščanski praznik Gospodovega razglasu (teofanija). Osrednje slovesnosti so potekale v Atenah, kjer je litija potekala do Hadrijanovega rezervoarja, zgodovinskega rimskega objekta iz 2. stoletja, ki še danes simbolizira kontinuiteto oskrbe mesta z vodo. Verski obredi so se zvrstili po vsej državi, od otokov Samos, Rodos in Zakintos do mest Larisa in Florina, kjer se je slovesnosti udeležil tudi obrambni minister Nikos Dendias. Na številnih lokacijah so verniki kljub neugodnim vremenskim razmeram in mrazu skočili v vodo, da bi pridobili potopljeni križ, kar po izročilu prinaša blagoslov. Posebnost letošnjih praznovanj so bili lokalni običaji, kot je procesija s srednjeveškimi zastavami (Sichna) v Litohoru ter metanje pomaranč v vodo v občini Pilaia-Hortiatis. Praznik so obeležili tudi v Avstraliji, kjer se je v Melbournu zbralo več sto vernikov. Grški politiki, vključno z guvernerjem Atike Nikosom Hardaliasom, so ob tem izpostavili pomen enotnosti, solidarnosti in upanja v sodobnem času. Dogodki so minili v znamenju verske gorečnosti in ohranjanja bizantinske ter lokalne tradicije, ki povezujejo grški narod doma in v tujini.

Grški minister za izobraževanje in verske zadeve Kiriakos Pierrakakis se je v Carigradu udeležil slovesnosti ob prazniku svetih treh kraljev oziroma epifanije, kjer je zastopal grško vlado. Po srečanju z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. je minister izpostavil, da ekumenski patriarhat ostaja ključni varuh pravoslavne vere in osrednja referenčna točka za celotno helenistično skupnost po svetu. Obisk je imel tudi praktične posledice, saj je Pierrakakis napovedal pomembne ukrepe grške vlade za podporo pravoslavnim skupnostim v tujini. Med ključnimi napovedmi izstopa odločitev o vzpostavitvi 600 novih sistemskih delovnih mest za duhovnike v grških pravoslavnih skupnostih zunaj meja Grčije. Ta poteza je usmerjena v krepitev verske infrastrukture in ohranjanje kulturne identitete grške diaspore. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da vlada s temi ukrepi aktivno podpira delovanje cerkve in njenih institucij, ki so ključne za povezovanje Grkov po svetu z njihovo domovino in duhovnimi koreninami.

Grški kmetje, čebelarji in živinorejci so v torek stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi, med drugim so na cestnem vozlišču Kalpaki in pri cestninski postaji Drosochori na avtocesti Egnatia dvignili zapornice ter potnikom omogočili prost prehod. Protestniki so ob tem mimoidočim delili mleko in krompir ter razširjali letake s svojimi zahtevami, kar je med potniki naletelo na odobravanje. Akcije so del širšega gibanja, ki se je poenotilo na vsesplošnem srečanju v Malgari, njihov glavni cilj pa je opozoriti na nevzdržen padec prihodkov zaradi nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Delavci v primarnem sektorju zdaj pričakujejo podrobno predstavitev vladnih ukrepov pomoči, ki je napovedana za sredo. Kmetje poudarjajo, da bodo svoje naslednje korake, vključno z morebitno 48-urno popolno blokado države, načrtovano za četrtek in petek, določili na podlagi konkretnih finančnih zavez vlade. Ključne zahteve vključujejo zmanjšanje energetskih stroškov proizvodnje in jasno določen časovni načrt izplačil subvencij. Čeprav so se na nekaterih odsekih zaradi policijskih preusmeritev prometa pojavili zastoji, kmetje trdijo, da ne bodo popustili, dokler ne bodo deležni ustreznih rešitev za sanacijo svojega ekonomskega položaja.