Iranski predsednik Pezeškian obljubil gospodarske reforme sredi nasilnih protestov

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so konec tedna izbruhnili množični in nasilni protivladni protesti, ki so zajeli Teheran in druga večja mesta. Demonstracije, ki so se sprva začele zaradi hude gospodarske krize in zgodovinskega padca vrednosti iranskega riala, so hitro prerasle v splošni upor proti teokratskemu režimu. Protestniki na ulicah vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, zažigajo vladna poslopja in uničujejo simbole islamske republike, ki jih nadomeščajo s predrevolucionarnimi zastavami. Iranske varnostne sile so na upor odgovorile s silo, kar je povzročilo številne žrtve in na stotine aretacij. Gospodarske razmere v državi so kritične, saj je nacionalna valuta rial na prostem trgu praktično izgubila svojo vrednost, inflacija pa je presegla 40 odstotkov. Zaradi sankcij in zmanjšanih prihodkov od nafte se prebivalstvo sooča z drastičnim povišanjem cen hrane in osnovnih dobrin. V poskusu zatrtja upora in omejevanja pretoka informacij je vlada v četrtek onemogočila dostop do svetovnega spleta, kar je prebivalce spodbudilo k iskanju alternativnih finančnih poti prek kriptovalut. Zaradi popolne izgube zaupanja v rial so se iranski državljani v veliki meri obrnili k stabilnim kriptovalutam, kot je Tether (USDT), in bitcoinu, da bi zaščitili svoje preostalo premoženje. Analitiki opozarjajo, da so trenutni nemiri po obsegu in intenzivnosti presegli prejšnja valova protestov iz let 2009 in 2022. Medtem ko režim poskuša ohraniti nadzor s politično represijo, upor žensk, študentov in trgovcev kaže na globoko sistemsko krizo, ki bi lahko resno ogrozila 47-letno vladavino islamske teokracije.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je v javnem nagovoru opozoril, da država ne bo dovolila nemirov, ki bi spodkopavali nacionalno varnost, pri čemer je ostro razmejil med legitimnimi protesti in nasilnim razgrajaštvom. Pezeškian je poudaril, da so oblasti pripravljene prisluhniti zahtevam državljanov, vendar je sočasno obtožil "izgrednike in teroriste", da pod vodstvom tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, skušajo uničiti celotno iransko družbo. Najnovejše izjave prihajajo v času ponovnih napetosti, ko se iranski režim spopada z valom nezadovoljstva, ki ga po navedbah uradnega Teherana podpihujejo zunanji sovražniki. Predsednik je izpostavil, da destabilizacija države ne bo dopuščena, saj bi to pomenilo varnostno tveganje za vse prebivalce. Gre za nadaljevanje stroge retorike do uličnih protestov, ki so v preteklosti že resno zamajali notranjo stabilnost države. Dogajanje v Iranu je neposredno povezano s kroničnim nezadovoljstvom zaradi gospodarske situacije in omejevanja osebnih svoboščin, kar se je v zadnjih letih odrazil v več valovih protestov. Pezeškianov nastop odraža poskus konsolidacije moči in pomiritve razmer, hkrati pa vzpostavlja jasno grožnjo vsem, ki bi se odločili za aktivno nasprotovanje državnemu aparatu na ulicah.