Tajvan in ZDA podpisala zgodovinski trgovinski sporazum o carinah

Tuji vlagatelji so novembra 2025 v lasti imeli rekordnih 9,36 bilijona ameriških dolarjev v državnih obveznicah Združenih držav Amerike, kar predstavlja nov mejnik po dveh mesecih upadanja. Po poročilu ameriškega ministrstva za finance so k rasti največ prispevale povečane naložbe Norveške, Kanade in Savdske Arabije. Skupni znesek tujih imetij se je v enem mesecu povečal za približno 113 milijard dolarjev, kar odraža ponovno zanimanje za ameriški dolžniški trg kljub geopolitičnim trenjem. Kitajska je v nasprotju s splošnim trendom nadaljevala z obsežno prodajo ameriškega dolga. Njeno imetje se je novembra zmanjšalo za 6,1 milijarde dolarjev na 682,6 milijarde dolarjev, kar je najnižja raven po septembru 2008. Kitajska kljub temu ostaja tretja največja tuji upnica ZDA, vendar se je njen portfelj od začetka leta 2025 zmanjšal za več kot 10 odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo strategiji zmanjševanja odvisnosti od ameriškega finančnega sistema v času trgovinskih sporov. Japonska ohranja položaj največje tuje lastnice ameriških obveznic, medtem ko je Tajvan zasedel deseto mesto na lestvici največjih imetnic. Premiki v lastniški strukturi ameriškega dolga kažejo na znatno preoblikovanje globalnih finančnih tokov, kjer tradicionalne zaveznice ZDA krepijo svoje pozicije, medtem ko se strateški tekmeci, kot je Kitajska, postopno umikajo z ameriškega trga kapitala.

Ameriški predstavniški dom je v petek, 14. junija 2024, potrdil predlog zakona, ki Tajvanu zagotavlja 300 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev v okviru tujega vojaškega financiranja (FMF) ter dodatni dve milijardi dolarjev v obliki posojil in posojilnih jamstev. Namen te finančne pomoči je okrepiti obrambne zmogljivosti otoka in povečati stopnjo odvračanja morebitne agresije v Tajvanski ožini. Analitiki poudarjajo, da visoka podpora predlogu odraža močno dvostransko soglasje v ameriškem kongresu glede varnostnih vprašanj v regiji. Zakonodajni paket vključuje tudi zahtevo, da ameriški državni sekretar pripravi podrobna poročila o napredku pri krepitvi tajvanske obrambe. Sredstva bodo namenjena posodobitvi vojaške opreme in izboljšanju operativne pripravljenosti tajvanskih oboroženih sil. Ukrep velja za neposreden odgovor na naraščajoče vojaške pritiske s strani Ljudske republike Kitajske, ki v zadnjem obdobju krepi svoje aktivnosti v bližini otoka. Strokovnjak Chen Shih-min je za tiskovno agencijo CNA izpostavil, da rezultati glasovanja potrjujejo, da Tajvan ostaja ena redkih tem, kjer sta demokratska in republikanska stranka v Združenih državah Amerike enotni. Ta poteza ameriškega zakonodajnega telesa še dodatno potrjuje strateški pomen Tajvana v ameriški zunanjepolitični doktrini za indopacifiško regijo, hkrati pa pošilja jasen signal Pekingu glede ameriške zavezanosti stabilnosti v regiji.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.