Nemški Jobcentri so poročali o 421 primerih organiziranega goljufanja pri izplačilu Bürgergelda. Ugotovljeno je bilo, da so organizirane skupine ciljno rekrutirale državljane EU, jim zagotovile minimalne zaposlitve (minijobs) in jih nastanile v slabih nepremičninah, za katere so zaračunavali visoke najemnine. Oblasti priznavajo, da je dejansko število prevar verjetno višje od uradno prijavljenih, pri čemer nekatere Jobcentre izražajo občutek nemoči.

Nemška zvezna vlada namerava okrepiti nadzor nad zlorabami državljanskega dohodka (Bürgergeld) in napoveduje strožje ukrepe proti delu na črno. Te napovedi sledijo poročilom o porastu »bandeškega« goljufanja pri tej socialni podpori. Kljub izjavam kanclerja o »mafijskih strukturah socialnih zlorab«, pa se pojavljajo dvomi o zanesljivosti in obsegu teh podatkov, saj naj bi bila dokazna podlaga za veliko »b Bürgergeld mafijo« tanka. Nekateri politiki menijo, da gre za zelo majhno število posameznikov, ki ne želijo sodelovati pri sistemu.

Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.