Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Nemški zvezni proračun se sooča z znatnim primanjkljajem, ki po nekaterih ocenah znaša okoli 172 milijard evrov. Kljub načrtom Unije in SPD-ja za rekordno zadolževanje za infrastrukturo in obrambo, se je finančna vrzel povečala, kar odpira vprašanje, kako bo država pokrila to luknjo.