Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z aktivacijo zakona o uporu iz leta 1807, ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa za zatrtje protestov. Napetosti v mestu so se stopnjevale po dveh streljanjih, v katera so bili vključeni zvezni agenti urada za priseljevanje in carine (ICE), pri čemer je bila ena oseba ubita, druga pa ranjena. Trump je lokalne oblasti, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, obtožil nesposobnosti in zatrdil, da so razmere v mestu ušle izpod nadzora.
Predsednik je protestnike označil za plačane profesionalce in agitatore, guvernerju in županu pa očital, da ne znata obvladati nemirov. Čeprav zakon o uporu predsedniku podeljuje izjemna pooblastila za uporabo vojske v domače namene, kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza predstavljala avtokratski poseg v pristojnosti zveznih držav. Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Američanov nasprotuje napotitvi vojske proti lastnim državljanom.
Medtem ko Bela hiša brani ukrepe zveznih organov pregona, je zvezni sodnik v Minnesoti že izdal odredbo, s katero je omejil delovanje zveznih agentov. Sodnik je odločil, da zvezne sile ne smejo ovirati mirnih protestov, kar predstavlja neposreden pravni odgovor na Trumpove grožnje. Razmere ostajajo napete, saj se v mestu nadaljujejo spopadi med protestniki in policijo, Trump pa vztraja, da bo v primeru potrebe ukrepal hitro in učinkovito.
