Sirska vlada pod vodstvom al-Šare po vojaških uspehih omejila kurdsko avtonomijo

Več tisoč ljudi se je v torek v severovzhodni Siriji zbralo na protestih proti prisilnemu umiku kurdskih borcev iz mesta Alep, ki je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom z vladnimi silami. Nasilje v drugem največjem sirskem mestu je dodatno poglobilo razkol med vlado predsednika Ahmeda al-Šare in kurdskimi silami (SDF), ki so nezaupljive do nove islamistične oblasti. Protestniki so v mestu Kamišli kljub dežju izražali nasprotovanje politiki novega režima, ki želi centralizirati oblast po 14 letih državljanske vojne. Sirska vlada je območje vzhodno od Alepa razglasila za zaprto vojaško območje, kurdske sile pa obtožila nove mobilizacije, kar kljub razglašeni prekinitvi ognja povečuje tveganje za širitev konflikta. Napetosti so narasle po tem, ko so spopadi prejšnji teden terjali več deset življenj, sirski predsednik pa vztraja pri obljubi o poenotenju države pod enim vodstvom, čemur se Kurdi na severu države upirajo. Trenutne razmere v Alepu odražajo nestabilnost v post-revolucionarni Siriji, kjer se interesi različnih oboroženih frakcij še vedno močno križajo. Medtem ko vlada poskuša utrditi nadzor nad ključnimi urbanimi središči, kurdska manjšina strahuje pred izgubo avtonomije in ponovnim pregonom, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije severnega dela države.

Sirska vlada in kurdske Sirske demokratične sile (SDF) so v nedeljo podpisale sporazum o takojšnji prekinitvi ognja, ki vključuje integracijo kurdskih enot v državno vojsko. Dogovor, ki sta ga sklenila sirski predsednik Ahmad al-Šara in poveljnik SDF Mazloum Abdi, je sledil obsežni ofenzivi sirske vojske na severu in vzhodu države. Vladne sile so v zadnjih dneh zasedle ključna območja v okolici Alepa in provincah Raka ter Deir ez-Zor, vključno z največjimi naftnimi polji v državi, s čimer so znatno oslabile strateški položaj kurdske avtonomije. Sporazum v 14 točkah predvideva vzpostavitev enotne državne oblasti nad ozemljem, ki so ga Kurdi nadzorovali več kot desetletje. Sirski predsednik je pred tem z dekretom priznal kurdščino kot nacionalni jezik, kar je služilo kot podlaga za politično zbliževanje, čeprav kurdska stran opozarja, da ukrepi ne izpolnjujejo vseh njihovih teženj po avtonomiji. Vojska je medtem že prevzela nadzor nad kraji Deir Hafer, Maskana in vojaškim letališčem v Tabki, s čimer se je končalo obdobje de facto kurdske neodvisnosti na teh območjih. Analitiki poudarjajo, da so bili Kurdi zaradi izgub na bojišču in pritiska sirske vojske prisiljeni v dogovor, ki Damasku vrača nadzor nad ključnimi naravnimi viri in strateško infrastrukturo. Nova sirska oblast, ki je decembra 2024 strmoglavila Bašarja al Asada, s tem korakom utrjuje svojo suverenost nad celotnim državnim ozemljem in poskuša stabilizirati frontne črte, ki so bile po padcu starega režima nestabilne.

Iz zapora v Šadadiju na vzhodu Sirije je v torek pobegnilo večje število zapornikov, pripadnikov teroristične skupine Islamska država (IS). Medtem ko sirska notranja ministrstva poročajo o pobegu približno 120 pridržanih oseb, kurdska spletna stran Rudaw navaja izjavo tiskovnega predstavnika Sirskih demokratičnih sil (SDF) Farhada Šamija, da bi število pobeglih lahko doseglo celo 1.500. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in spopadov med sirsko vladno vojsko in silami SDF na tem območju. Sirska vojska je kurdske sile obtožila, da so namenoma izpustile teroriste, medtem ko se na terenu odvijajo siloviti spopadi za nadzor nad strateškimi točkami. Pobeg se je zgodil le dan po tem, ko je bil napovedan obsežen dogovor med sirsko vlado in kurdskimi silami o integraciji enot, vendar kaže, da se razmere na terenu hitro zaostrujejo in sporazum morda že razpada. Do preboja zapora je prišlo v mestu, ki je bilo prej pod nadzorom SDF, zdaj pa vanj vstopajo enote sirske vojske. Zaradi protislovnih informacij o natančnem številu pobeglih vlada v regiji velika negotovost. Sirske specialne enote so vstopile v mesto Šadadi, da bi vzpostavile red, vendar beg tako velikega števila radikalnih skrajnežev predstavlja resno grožnjo za regionalno varnost in stabilnost države, ki se poskuša konsolidirati po nedavnih političnih spremembah in premikih na frontah.