V Amsterdamu in po svetu potekali protesti proti vojni v Gazi
Objavljeno: 7. 10. 2025 14:06
6. okt 15:00
V Londonu so britanske oblasti napovedale pooblastila za policijo za omejevanje ponavljajočih se protestov. V Avstraliji je policija pozvala sodišče, da blokira pro-palestinski pohod do operne hiše. V Bostonu so bili v nasilnih protestih ranjeni štirje policisti, 13 ljudi pa je bilo aretiranih.
V Amsterdamu se je v nedeljo zbralo približno 250.000 ljudi na tretjem protestu "Rdeča linija" proti vojni v Gazi. Hkrati so po vsem svetu potekali številni protesti, ki so opozarjali na situacijo v Gazi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se protesti odvijajo v tujini, opozarjajo na globalno humanitarno krizo, ki posredno vpliva na mednarodne odnose in javno mnenje tudi v Sloveniji.
V Amsterdamu se je okoli 250.000 ljudi udeležilo protesta "Rdeča linija", kjer so pozivali nizozemsko vlado, da sprejme ostrejše ukrepe proti Izraelu in pomaga ustaviti dogajanje v Gazi. V Italiji je največja organizacija delavcev razglasila splošno stavko v znak protesta proti zajetju flotile za Gazo, potekale pa so tudi burne demonstracije proti Izraelu.
V več mestih po Evropi so potekali množični propalestinski protesti, ki so zahtevali konec vojne v Gazi in izpustitev aktivistov, ki so poskušali dostaviti humanitarno pomoč. V Londonu so aretirali približno 500 ljudi med demonstracijami v podporo mreži Palestine Action, medtem ko so v Barceloni poročali o 20 poškodovanih policistih in osmih aretiranih protestnikih. V Rimu in Amsterdamu so se zbrale velike množice, pri čemer so organizatorji amsterdamskega protesta ocenili, da je bilo prisotnih 250.000 ljudi. Protesti so potekali tudi v Dublinu in Istanbulu.
V Bostonu so aretirali moškega zaradi napada na policista med protestom. V Nijmegenu na Nizozemskem je policija aretirala 23 protestnikov, ki so sodelovali v protestu na Univerzi Radboud v podporo Palestini. Na Novi Zelandiji so aretirali protestnike pred kongresnim centrom v Christchurchu. Identificirali so še dva osumljenca v povezavi s protestom, ki se je zgodil 4. oktobra.
V Rimu so se nadaljevali pro-palestinski protesti že četrti dan zapored, z udeležbo več sto tisoč ljudi. Podobni množični protesti so potekali po vsej Evropi, pri čemer so nekateri prerasli v izgrede, v Barceloni je bilo lažje poškodovanih 20 policistov. V Amsterdamu se je okoli 250.000 ljudi udeležilo protesta, ki je pozival nizozemsko vlado k odločnejšemu ukrepanju v zvezi s krizo v Gazi.
V Londonu so aretirali več sto pro-palestinskih protestnikov zaradi suma terorizma, ker so protestirali proti prepovedi organizacije Palestine Action s strani britanske vlade. Na Barbadosu se je okoli sto ljudi udeležilo pohoda za pravice in pravičnost, ki so ga organizirali socialni aktivisti.
V Arnhemu so propalestinski aktivisti organizirali protest z baklami in ognjemetom, v Londonu pa je potekala tiha procesija. V Sarajevu načrtujejo protest prihodnje leto. Policija v Sydneyju je poskušala preprečiti propalestinski pohod. Protesti so potekali tudi v Evropi, vključno z Amsterdamom, kjer je 250.000 ljudi zahtevalo konec podpore Izraelu s strani nizozemske vlade. Škotski rektor je posvaril protestnike pred opravičevanjem nasilja nad nedolžnimi. Med protesti so propalestinski študenti vzklikali antisemitske slogane, laburistična ministrica pa se je na televiziji soočila z vprašanji o antisemitizmu protestov.
Čeprav se protesti odvijajo v tujini, opozarjajo na globalno humanitarno krizo, ki posredno vpliva na mednarodne odnose in javno mnenje tudi v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.