Kitajska centralna banka osmi mesec zapored ohranila obrestne mere nespremenjene

Kuomintang (KMT) si prizadeva do marca določiti kandidate za županske volitve v 21 okrožjih, pri čemer je v petih okrožjih (okrožje in mesto Jiaji, mesto Taichung, mesto New Taipei in okrožje Kinmen) še vedno prisotna neenotnost glede izbire kandidatov. V mestu Taichung si za nominacijo prizadevata podpredsednik zakonodajnega dvora Jiang Qichen in poslanka Yang Qiongying. V mestu New Taipei naj bi podžupan Liu Heran po anketah prehitel Li Sichuana. V mestu Jiaji se obeta sodelovanje med KMT in Tajvansko ljudsko stranko (TPP) pri podpori skupnemu kandidatu Zhang Qikaiju.

Tečaj novega tajvanskega dolarja je v primerjavi z ameriškim dolarjem upadel na najnižjo raven v zadnjih osmih mesecih, saj so nanj močno vplivali povečana moč ameriške valute in odlivi tujega kapitala. Valuta je trgovanje zaključila pri vrednosti 31,595 za ameriški dolar, kar predstavlja tretji zaporedni dan padanja vrednosti. V dopoldanskem času je tečaj zdrsnil celo do 31,668, vendar se je ob koncu dneva nekoliko stabiliziral ob pomoči izvoznih podjetij, ki so povečala povpraševanje po domači valuti. Finančni analitiki izpostavljajo dva glavna razloga za trenutno slabenje valute: močan indeks ameriškega dolarja, ki je presegel mejo 99 točk, ter obsežno izplačevanje dividend tujim vlagateljem, ki ta sredstva nato prenašajo iz države. Skupni obseg trgovanja na deviznih trgih v Tajpeju je dosegel 2,579 milijarde ameriških dolarjev, kar kaže na povečano aktivnost vlagateljev ob trenutni volatilnosti. Zaradi korekcije na ameriških borzah, zlasti v tehnološkem sektorju, se je pod pritiskom znašel tudi tajvanski delniški trg, kjer je osrednji indeks upadel za več kot 70 točk. Odliv vročega denarja in močna ameriška denarna politika še naprej ustvarjata negotovost na azijskih trgih, kar se odraža v povečanem pritisku na lokalne valute, ki so tesno povezane s tehnološkimi izvoznimi cikli.

Tajvanska vlada je pod vodstvom premierja Cho Jung-taija in podpredsednice Zheng Lijun uradno razglasila uspeh v pogajanjih z Združenimi državami Amerike glede carinskih tarif. Strani sta dosegli dogovor o 15-odstotni stopnji vzajemnih carin, ki se ne bodo kopičile z drugimi dajatvami, kar bo razbremenilo tajvansko industrijo. Tajvan je hkrati pridobil status najprimernejše države v okviru ameriškega člena 232, kar zagotavlja ugodnosti pri izvozu polprevodnikov in drugih ključnih industrijskih izdelkov na ameriški trg. Pomemben del dogovora predstavlja t. i. tajvanski model investicij, ki vključuje 250 milijard ameriških dolarjev avtonomnih zasebnih naložb ter dodatnih 250 milijard dolarjev v obliki državnih kreditnih jamstev. Premier Cho je ob tem ostro zavrnil navedbe o 500 billionih dolarjev neposrednih naložb in poudaril, da gre za finančne mehanizme, ki ne pomenijo izseljevanja industrije, temveč širjenje tajvanske gospodarske moči v tujini. Pogajalska ekipa je bila deležna pohval zaradi vzpostavitve t. i. zlatega načrta, ki ga je zasnovala podpredsednica države Hsiao Bi-khim, da bi ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa jasno predstavila tajvansko pripravljenost na sodelovanje. Kljub uspehu na vladni ravni dogovor še čaka na potrditev v tajvanskem parlamentu, kjer opozicijske stranke zahtevajo podrobnejše ocene vpliva na domačo industrijo. Podpredsednica Zheng Lijun je napovedala, da se bodo v prihodnjih tednih uradno podpisali dokumenti, medtem ko se že pripravljajo pogovori o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, kar bi dodatno spodbudilo gospodarske vezi med državama. Kitajska je medtem izrazila ostro nasprotovanje dogovoru, kar je tajvansko zunanje ministrstvo označilo za neutemeljeno vmešavanje v suverene zadeve države.