Tajvan in ZDA dosegla dogovor o carinskih tarifah in investicijskem modelu

Tajvanska politika se je znašla v središču napetosti, saj so opozicijska Ljudska stranka Tajvana (TPP) in druge manjše stranke, vključno s stranko Moč stoletja in Tajvansko državno gradbeno stranko, izrazile močno nasprotovanje predlogu posebnega zakona o glasovanju v odsotnosti. Kritiki trdijo, da bi morala zakonodajna veja najprej obravnavati vprašanje imenovanja članov centralne volilne komisije, preden se loti tako korenitih sprememb volilne zakonodaje. Aktivisti in politiki opozarjajo, da bi lahko prenagljeno sprejetje zakona brez ustreznega nadzora ogrozilo integriteto volilnega procesa. Istočasno se poglablja razkol med opozicijskima strankama Kuomintang (KMT) in Ljudsko stranko Tajvana pred prihajajočimi lokalnimi volitvami. Ko Wen-je, predsednik TPP, je javno kritiziral strateške poteze Kuomintanga in opozoril, da ta precenjuje svojo moč na terenu. Analitiki dogajanje opisujejo kot politično dramo, ki spominja na spletke v kitajskih palačah, kjer osebni interesi in boja za moč znotraj strank otežujejo oblikovanje stabilne opozicijske fronte. Na lokalni ravni v mestu Tainan pa potekajo intenzivna prizadevanja za politično konsolidacijo znotraj vladajoče Demokratične napredne stranke (DPP). Poslanka Chen Ting-fei je obiskala mestni svet Tainana z namenom premostitve notranjih nesoglasij po končanih primarnih volitvah. Kljub njenim prizadevanjem za sodelovanje so znotraj stranke ostali določeni zadržki, zlasti glede njenih preteklih političnih povezav, kar kaže na to, da bo pot do enotnosti stranke pred volitvami za župana zahtevna.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, pri čemer ni izključil možnosti uporabe vojaške sile. V pogovoru za medije Trump ni želel neposredno komentirati morebitnega vojaškega posredovanja, je pa napovedal, da bo v primeru neuspešnih pogajanj o nakupu oziroma najemu otoka zagotovo uvedel 100-odstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav. Ukrep bi najbolj prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko, zlasti njihovo avtomobilsko, farmacevtsko in luksuzno industrijo. Danska se je na stopnjevanje napetosti odzvala z napotitvijo dodatnih vojaških sil in opreme na otok, v prestolnico Nuuk pa je poslala poveljnika kopenske vojske. Kljub uradnim grožnjam nekateri nekdanji Trumpovi svetovalci menijo, da gre za predsednikovo taktično potezo v širših pogajanjih z evropskimi zaveznicami. Medtem so se pojavila poročila, da naj bi Washington pripravljal predlog za 99-letni zakup otoka po vzoru Portorika, s čimer bi ZDA pridobile dejanski nadzor brez formalne priključitve. Evropski voditelji so ogorčeni nad Trumpovimi metodami, ki jih opisujejo kot preseganje vseh diplomatskih meja. Evropska unija naj bi v odgovor že pripravila seznam povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov. Lokalno prebivalstvo na Grenlandiji je medtem izrazilo protest s prodajo simboličnih rdečih kapic z napisi proti ameriški nadvladi, kar kaže na močan odpor do kakršne koli spremembe suverenosti otoka. Poznavalci trgov poudarjajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila pretrese na finančnih trgih in ponovno spodbudila trende umikanja investicij iz ZDA.

Tajvansko tožilstvo je odredilo pripor za voditelja in novinarja televizijske postaje CTi News Lina Chen-youja, ki je obtožen kršitve zakona o nacionalni varnosti in podkupovanja. Preiskovalci mu očitajo, da je deloval kot posrednik za kitajske obveščevalne službe, pri čemer naj bi z denarnimi zneski podkupoval aktivne in upokojene pripadnike tajvanske vojske. Namen teh dejavnosti je bilo pridobivanje strogo zaupnih vojaških informacij, ki naj bi jih Lin nato predajal kitajski strani. Preiskava, ki jo vodi tožilstvo v Qiaotouju, je razkrila nenavadne finančne tokove na Linovih bančnih računih, preko katerih naj bi bilo razdeljenih več milijonov tajvanskih dolarjev. Oblasti so med hišno preiskavo odkrile obsežno dokumentacijo in dokaze, ki so jih mediji poimenovali »skriti zaklad«, saj naj bi neposredno povezovali novinarja z mrežo informatorjev znotraj oboroženih sil. Primer je sprožil buren odziv v tajvanski politiki, kjer so opozicijske stranke sprva stopile v bran novinarju, medtem ko vlada poudarja pomen zaščite nacionalne varnosti. Župan Kaohsiunga Chen Chi-mai je poudaril, da čeprav je svoboda medijev ključnega pomena, ta ne sme služiti kot krinka za izdajo države ali ogrožanje vojaških skrivnosti. Analitiki opozarjajo, da gre za enega najresnejših primerov vpletanja kitajskih interesov v tajvanske medije v zadnjem obdobju. Sodni postopek se nadaljuje, preiskovalci pa preverjajo, ali so v mrežo vpletene še druge osebe iz medijskega sveta.